Belgijski dnevnik De Standaard navaja, da je nekdanji nemški obrambni ministrici Ursuli von der Leynovi sicer uspelo prepričati večino evropskih poslancev, da pa njena podpora ni prišla iz srca, zaradi česar bo senca politike iz ozadja, ki se je izvajala pred glasovanjem v parlamentu, še dolgo visela nad njenim predsedovanjem.

"Licitacijski spektakel je le peščico Evropejcev prepričal, da so voditelji EU-ja slišali njihovo sporočilo in ga razumeli. A zdi se, da ni realistične alternative temu napornemu trpinčenju pred evropskimi odločitvami. S takšno Evropo se moramo pač sprijazniti. Druge nimamo," zaključi De Standaard.

Amsterdamski Volkskrant navaja, da je volilni izid udarec za von der Leynovo. "Tesna večina, ki so jo morda dosegli tudi s pomočjo evroskeptikov in kmalu odhajajočih britanskih parlamentarcev, slabi njen izhodiščni položaj. Če bi jo zavrnili, bi to vodilo v 'vojno institucij' med predsedniki vlad (ki so von der Leynovo imenovali) in parlamentom ‒ v poletnih tednih, polnih kriznih pogovorov in z izrednim vrhom EU-ja ... Pritisk prestolnic na poslance v zadnjih tednih in obljube von der Leynove parlamentu so deaktivirale to politično časovno bombo."

Sorodna novica "Spitzenkompromis"

Züriški Tages-Anzeiger ob tem komentira, da se bo od nove in tudi prve predsednice Evropske komisije pričakovalo velikov, saj je časov neformalne velike koalicije konservativcev in socialdemokratov konec. "Nova večina je krhka ... Ursula von der Leyen se bo soočila z velikimi zahtevami, saj je v svojem predstavitvenem govoru veliko obljubila. A uresničiti ne bo mogla ničesar, če ne bo imela podpore držav članic in Evropskega parlamenta. Kompromis pa je medtem očitno postal zmerljivka. A brez trdnih kompromisov grozi zastoj, Ursula von der Leyen pa bi lahko v tem primeru postala predsednica komisije brez moči."

Njena izvolitev je bila pragmatična rešitev

Dvom v vodstvene sposobnosti von der Leynove izraža tudi londonski The Times, ki ocenjuje, da v njenem mandatu na čelu Evropske komisije ne bo šlo za veličastne francosko-nemške projekte preteklosti, kot je bil evro, temveč za to, da se ob sprtem EU-ju, ki se sooča z izzivi, kot so Rusija, Kitajska in predsedovanje Donalda Trumpa, ohranijo strnjene vrste.

"Le stežka bo črpala moč iz dejstva, da sta jo ustoličila Angela Merkel in Emmanuel Macron, prej nasprotno. Obstaja resničen dvom o tem, da ima dovolj političnega značaja in poguma za oblikovanje evropske politike in da ne bo le marioneta v rokah francoskega predsednika in nemške kanclerke, ki sta iz nje naredila, kar zdaj je," je kritičen The Times.

Nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung v nekoliko pozitivnejšem tonu piše, da je bila izvolitev Nemke, ki se je rodila v Belgiji, pragmatična rešitev. "Torkova izvolitev Ursule von der Leyen za novo predsednico Evropske komisije ni bila sijajen izid. Dobila je le devet glasov več od zahtevane večine. To je bila cena za to, da je bila izbranka predsednikov držav in vlad in ne vodilna kandidatka. A na koncu bo to zanimalo le zgodovinarje."