Ena od posledic podnebnih sprememb je tudi zmanjšano število rib v oceanih. Posledično pa se zaradi prelova zmanjšuje število morskih organizmov, ki z meduzami tekmujejo za hrano, zaradi česar naj bi število meduz v morju naraslo.

Kljub temu Ana Rotter z Morske biološke postaje Piran, ki je del Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani, pravi, da si lahko pri nas oddahnemo: ''Pri nas že dolgo ne zaznamo meduz, ki bi opekle. Vrste, ki se pri nas pojavljajo, le blago dražijo kožo ali pa sluznico.''
Pa vendarle strokovnjaki opozarjajo na veliko gospodarsko škodo, ki nastaja zaradi porasta števila meduz v Evropi. Rotterjeva pravi, da ''vplivajo zlasti na ribištvo, saj lahko mašijo ribiške mreže in s tem znižajo dnevni ulov.'' Po njenih besedah se s to težavo v največji meri srečujejo na severu Evrope, kjer so meduze v preteklosti že zamašile iztoke iz elektrarn.

Še večjo nevarnost pa Rotterjeva vidi v porastu števila še enega prozornega želatinastega organizma, ki sicer ne opeče, tj. rebrače.
''Rebračo so najverjetneje prinesle ladje z balastnimi vodami. Ta organizem lahko povzroči veliko okoljsko katastrofo. Sicer upamo, da bo narava naredila svoje sama, sicer se bomo morali poslužiti drugih načinov, kako se tega organizma znebiti. V ta namen si želimo, da bi imeli na voljo več sredstev, s katerimi bi lahko kontrolirano proučevali vzroke prihoda rebrače, njihovega števila in s katerimi bi lahko iskali nove načine za njihovo iztrebljanje.'' Ocenjujejo, da lahko rebrača ribištvo uniči v nekaj letih.

V štirih letih do prototipa biofiltra
Tudi zato je Rotterjeva skupaj s še dvema sodelavkama Nacionalnega inštituta za biologijo pristopila k mednarodnemu projektu GoJelly, ki se je uradno začel 1. januarja letos. Skupina znanstvenikov – gre za konzorcij, sestavljen iz 15 znanstvenih inštitucij iz osmih držav - je namreč prišla na idejo, da bi ulovljeno meduzno biomaso uporabili za proizvodnjo novih produktov.
Rotterjeva, ki je vodja projekta pri nas, pojasnjuje, da se bodo tega lotili tako, da bodo iz meduzne biomase poskusili narediti t. i. biofiltre, ki bodo vase polovili delce mikroplastike. Pri tem pa poudarja: ''Meduz ne želimo popolnoma izropati iz morja, ampak odstraniti to, kar je preveč in tujerodno. Poleg tega obljubljamo, da bomo naredili vsaj prototipe tudi drugih izdelkov, od gnojila, do meduze v prehrani in tudi v kozmetiki.''

V prvi fazi projekta bodo znanstveniki temeljito proučevali sestavo različnih meduz in njihov življenjski cikel. Tudi slovenski partnerji nestrpno pričakujejo pomlad oz. višje temperature, ko se število meduz v morju poveča.

Tržaški zaliv eno od testnih območij
Kot eno od štirih testnih območij v okviru projekta GoJelly bo služilo tudi slovensko morje. Kljub dobro zastavljenemu mednarodnemu projektu in razdelitvi dela pa Rotterjeva priznava, da se že soočajo z izzivi in prvimi ovirami: ''Trenutno se ukvarjamo z logistiko, kako v morju uloviti 100 kg meduz, če jih sploh bo toliko, in kako jih transportirati drugim partnerjev po Evropi ter obratno. V primeru, da tega ne bo mogoče narediti po pošti, bo treba meduze dostaviti osebno. Mi bomo sicer potrebovali manjši vzorec meduz, medtem ko nekdo, ki bo proizvajal gnojilo in testiral poljščine, pa bo potreboval večji vzorec. Nekdo, ki bo meduze uporabljal v prehrani oz. za pripravo knjižice z recepti, kar tudi obljubljamo, pa bo spet potreboval drugačen vzorec.''

Poleg Tržaškega zaliva bodo testna območja proučevanja meduz tudi morja na Norveškem, Portugalskem in v Izraelu. Poleg evropskih partnerjev v projektu GoJelly sodeluje tudi kitajska Akademija znanosti in umetnosti, ''ki ima veliko izkušenj z uporabo meduz v prehrani. Poleg tega imajo tam ene vrste meduz, ki jih mi ne poznamo, tako da se bomo deloma učili od njih in oni od nas. Rezultati, ki pa bodo, pa obljubljajo možnost nadaljevanja tega. Po štirih letih projekta namreč ne želimo prekiniti, ampak nadaljevati z delom, pri čemer se bomo povezovali z lokalnimi podjetji in ribiči, najbolj ustrezne prototipe pa morda uporabiti v novih proizvodnih linijah,'' še dodaja Rotterjeva z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani.

Koordinator projekta, v katerem sodeluje več kot 40 znanstvenikov z različnih področij, je nemški center za raziskave oceanov Geomar Helmholtz, ki je dal pobudo za drugačno obravnavo meduz.

4-letni projekt v višini šestih milijonov evrov EU financira kot del okvirnega programa Obzorje 2020. Od tega bo Morski biološki postaji Piran pripadlo 400.000 evrov.