Pogovori med slovenskim zunanjim ministrom in njegovo hrvaško kolegico o prenesenih deviznih prihrankih hrvaških varčevalcev iz nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) niso prinesli preboja.

Memorandum o razumevanju, ki sta ga 11. marca podpisala takratni slovenski premier Janez Janša in hrvaški premier Zoran Milanović, si vsaka država še naprej razlaga po svoje.

Erjavec in Pusićeva sta se strinjala, da je glavna razlika v prevodu angleške besede "stay". Slovenija jo razume kot prekinitev postopkov, medtem ko jo Hrvaška razume kot mirovanje postopkov za največ dve leti.

Mirovanje ali prekinitev
Slovenija po besedah Erjavca ne bo dala soglasja za tako imenovani zastoj in od Hrvaške pričakuje prekinitev postopkov na sodiščih do končne rešitve v skladu z memorandumom. Ta določa, da je treba spor razrešiti v okviru pogajanj o sukcesiji.

Slovenski zunanji minister je izpostavil, da je zanj memorandum mednarodna pogodba.

Pusićeva je po drugi strani poudarila, da bi se morali obe strani strinjati, da gre za mirovanje postopkov. Večkrat je tudi omenila, da je Hrvaška pripravljena iskati rešitev za spor o LB-ju tudi v okviru arbitraže.

Dogovor z Mokric namreč določa, da bi morali rešitev iskati v okviru pogajanj o nasledstvu. Obe strani tudi različno tolmačita odgovor Banke za mednarodne povezave, ki je namesto posredovanja ponudila zgolj svoje prostore za srečanja. S tem naj bi bila za Hrvaško možnost reševanja v okviru sukcesije končana.

Slovenski minister se je takoj po pogovorih odpravil nazaj v Ljubljano in se ni udeležil predvidene večerje v Zagrebu.

Na Hrvaškem memoranduma ni v uradnem listu
V Odmevih je Erjavec povedal, da je bil memorandum podpisan v dobri veri in v pričakovanju, da bo hrvaški vladi uspelo prekiniti sodne postopke, da bi se zadeva reševala tam, kjer se mora - v okviru sukcesije in dunajske pogodbe o pravu mednarodnih pogodb.

Slovenski minister je izrazil presenečenje, da si v Zagrebu drugače razlagajo memorandum, in sam meni, da očitno ni volje za reševanje spora prek dunajske pogodbe, kot je bilo dogovorjeno v memorandumu.

Za Slovenijo arbitraža ni sprejemljiva, saj bi to po mnenju Erjavca samo še dodatno zakompliciralo zadevo. V memorandumu je namreč jasno zapisano, da gre za vprašanje sukcesije in da do dokončne rešitve postopki pred hrvaškimi sodišči stojijo.

Erjavec je pričakoval, da bodo Hrvati memorandum ratificirali na enak način kot slovenska vlada, kar so tudi zagotovili, se pravi z uredbo in objavo v uradnem listu.

Ljubljana je dobila diplomatsko noto, kar je pomenilo, da je bila zadeva ratificirana, kot je to storila slovenska stran. To sta ob podpisu memoranduma jasno povedala tudi Janša in Milanović. Če bi se res pogovarjali o zastoju, ki ima neko časovno omejitev - se pravi dve leti -, bi bilo to zapisano v memorandumu.

Zdaj je pa po besedah Erjavca hrvaški sodnik, ki odloča v eni izmed zadev, ugotovil, da memorandum formalno sploh ne obstaja, ker ni objavljen v njihovem uradnem listu, zato tega dokumenta ne more upoštevati.

Slovenija bo še naprej vztrajala pri reševanju v okviru sukcesije, in če bodo hrvaška sodišča še naprej vodila postopke in bodo sledile pravnomočne sodbe, bomo uveljavili nepristojnost hrvaških sodišč za reševanje tega vprašanja, kar nam zagotavlja prav memorandum, je zatrdil Erjavec.

Josipović: Hrvaški ni česa očitati
Hrvaški predsednik Ivo Josipović je dejal, da Hrvaška v celoti spoštuje memorandum, in vladama obeh držav predlagal, da poiščeta kompromis, namesto da izgubljata čas s prevodom memoranduma.

"Ko gledam besedilo memoranduma, bi rad povedal, da Hrvaška resnično v celoti spoštuje določila," je dejal Josipović in spomnil, da je bil vedno kritičen do hrvaško-slovenskih odnosov, tudi do hrvaške strani, ker je menil, da je to koristno, a v tem trenutku Hrvaški ni česa očitati.

Po besedah hrvaškega predsednika Slovenija drugače razume določilo iz memoranduma, ki govori o mirovanju postopkov proti Ljubljanski banki in NLB-ju na hrvaških sodiščih.

"Ideja je bila, da v obdobju dveh let, kot to predvideva hrvaški zakon, lahko postopki mirujejo, da bi našli rešitev. Mislim, da je čas, ki ga porabljamo na interpretacijo pomena besede 'stay' iz memoranduma, bolje izkoristiti za iskanje kompromisa," je dejal.

Sam meni, da bosta minili dve leti v prerekanju o pomenu ene besede, ne da bi našli kompromis. "Zato priporočam: pustimo pomen ene besede, pogovarjajmo se o bistvu."

Erjavec je v Odmevih poudaril, da je bil memorandum kompromis. Slovenija je namreč najprej vztrajala, da se umaknejo pooblastila za tožbe, medtem ko so Hrvatje dejali, da tega ne morejo storiti. Zato je bila kompromisna rešitev mirovanje teh postopkov do dokončne rešitve v okviru sukcesije.