V Berlinu se je srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki ni vnaprej izključila možnosti sprememb pogodb EU-ja, s čimer bi Velika Britanija ostala v povezavi. "Kjer je volja, je tudi pot, Evropa je to že večkrat dokazala," je dejala po srečanju.

Kanclerka je tako ob britanskih zahtevah obljubila konstruktivno držo. "Ko ste prepričani o neki ideji, seveda ne morete reči, da je sprememba pogodbe povsem nemogoča," je dejala Merklova. A kot je še povedala, se tudi vsi zavedajo, kako težko je spreminjati pogodbe. Nemčija po besedah Merklove upa, da bo Velika Britanija ostala v EU-ju.

Cameron je na drugi strani izpostavil nujnost sprememb pogodb EU-ja za britanski obstanek v povezavi. Britanske interese je po njegovih besedah najbolje uresničiti v EU-ju, a na podlagi reform. Poudaril je, da je treba upoštevati skrbi državljanov Velike Britanije. Po mnenju Camerona je treba najprej spregovoriti o vsebini potrebnih reform, kot so svoboda gibanja in domnevne zlorabe socialnih prejemkov.

Glede gospodarstva ideološko blizu
Britanski premier ob tem ni izključil možnosti britanskega izstopa iz EU-ja, a je izrazil upanje na prožnost Nemčije in drugih partneric.

Nemčija si ne želi odhoda Otoka iz EU-ja, saj si je Berlin z Londonom ideološko blizu, ko gre za gospodarska vprašanja, predvsem za nujnost nadaljevanja reform na področju varčevalnih ukrepov in izboljšanja konkurenčnosti, pa tudi pri odstranjevanju ovir za razvoj svetovne trgovine. Ocenjuje tudi, da se Nemčija ob morebitnem izstopu Velike Britanije boji, da bo kot edina velika severna država ostala sama v EU-ju ob večini južnih držav.

A na drugi strani Nemčija ostro zavrača vsakršno kršitev načela svobode gibanja ljudi v EU-ju in si želi konsolidacije evropske valute z okrepljeno integracijo v območju evra.

Varšavo skrbijo poljski priseljenci
Cameron se je še pred srečanjem z Merklovo v Varšavi srečal s poljsko premierko Ewo Kopacz in ji zagotovil, da Velika Britanija ostaja zavezana prostemu pretoku ljudi v EU-ju. Cameron in Kopaczeva sta se strinjala, da so potrebni nadaljnji pogovori o nacionalnih socialnih sistemih. Cameron se med drugim zavzema za omejitev pravic priseljencev iz EU-ja do socialnih prejemkov na Otoku, čemur Poljska nasprotuje.

Kopaczeva je Camerona opozorila, da njegove reforme ne smejo biti diskriminatorne do Poljakov. V Veliki Britaniji živi in dela več kot 800.000 Poljakov in po njenih besedah bi bilo škoda, če bi "izginili iz EU-ja".

Cameron se je na svoji evropski turneji v torek ustavil v Bruslju pri predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, v četrtek pa je prepričeval nizozemskega premierja Marka Rutteja in francoskega predsednika Francoisa Hollanda.

Britanska vlada je v četrtek v parlamentu podrobneje predstavila zakon o referendumu o članstvu države v EU-ju. Ta bo izveden do konca leta 2017, Cameron pa je obljubil, da si bo pred referendumom prizadeval na novo izpogajati pogoje članstva Velike Britanije v EU-ju. Kampanjo za obstanek v EU-ju bo sicer vodil le, če mu bo uspelo zagotoviti nujne reforme. Med drugim si želi omejitev pri pravicah priseljencev iz EU-ja do socialnih prejemkov na Otoku.
Spregovoriti namerava z voditelji vseh članic EU-ja
Britanski premier namerava pred vrhom v Bruslju prihodnji mesec spregovoriti z voditelji vseh članic EU-ja. Srečanje z dansko kolegico Helle Thorning-Schmidt je zaradi za junij sklicanih danskih volitev odpovedal.

Glede na četrtkovo poročanje časopisa Le Monde sta Francija in Nemčija za junijskih vrh EU-ja pripravili dogovor, v katerem sta zavrnili spremembe pogodbe EU-ja in namesto tega pozvali h krepitvi političnih in gospodarskih vezi v evrskem območju, ki mu Velika Britanija ne pripada.

Nenaklonjenost britanskim nameram je v četrtek izrazil tudi francoski zunanji minister Laurent Fabius, ki je zavrnil dramatične spremembe pravil v EU-ju. Kot je dejal, je London sprožil referendumski projekt, ki je zelo tvegan in po njegovem mnenju tudi nevaren.