Predsednik vlade Marjan Šarec se je na prvi dvostranski delovni obisk od prevzema premierskega položaja odpravil v Nemčijo k Angeli Merkel.

Že pred odhodom v Berlin je povedal, da gre za spoznavni obisk, ki bo namenjen predvsem temu, da nemški kanclerki predstavi slovenska stališča in pričakovanja v prihodnje, ter dodal, da se slovenska zunanja politika ne spreminja.

Angela Merkel: Arbitražno razsodbo je treba spoštovati
Merklova je Slovenijo sicer pohvalila, da opravlja odlično delo pri varovanju zunanje schengenske meje. Ponudila pa je tudi pomoč pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Kot je dejala, bi bil čas, da se ob vseh perečih vprašanjih reši tudi to. "Nemčija bo podprla vsa prizadevanja za rešitev spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Seveda je to v prvi vrsti odgovornost obeh strani, ampak ob zelo veliko problemih na svetu si želimo, da bi ta problem lahko rešili," je dejala kanclerka.

Hkrati je poudarila, da javno o tej problematiki ne želi razpravljati, saj da se pred novinarji ta tema zagotovo ne bo razrešila. Je pa na novinarsko vprašanje potrdila, da je nemško stališče jasno – arbitražno razsodbo je treba spoštovati.

Kot je znano, je Nemčija ena najglasnejših podpornic izvajanja razsodbe arbitražnega sodišča, a v Berlinu ves čas poudarjajo, da si težko predstavljajo, da se dve državi o odločitvi sodišča ne moreta dogovoriti sami. Kakšne širše pobude ali vmešavanja Nemčije pri tem ni pričakovati, spor mora biti rešen brez nas, je hkrati stališče Berlina. Se je pa Merklova v preteklosti intenzivno o tem vprašanju že pogovarjala s predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem in nekdanjim premierjem Mirom Cerarjem.

Šarec: Pogovarjamo se lahko le še o uveljavitvi arbitražne razsodbe
Slovenski premier je glede tega vprašanja v Berlinu poudaril, da se je zdaj mogoče pogovarjati le še o uveljavitvi arbitražne razsodbe. Dodal je, da Slovenija ne želi biti država "le ene težave", ampak želi konstruktivno sodelovati pri vseh perečih vprašanjih, ki tarejo EU. Ob brexitu in migracijskem vprašanju je Šarec še pozval k več solidarnosti v Evropi.

Premier je pozneje na pogovoru s slovenskimi novinarji v Berlinu pojasnil, da Merklova ponuja pomoč glede implementacije arbitraže, ne pa glede odpiranja celotnega vprašanja od začetka. "Kanclerka ne more igrati vloge mediatorja, ker je bilo to že sodišče. Kanclerka lahko pomaga pri tem, da pove, da je sodbo treba spoštovati in implementirati ter da je to naša naloga. V tej smeri sem to razumel," je pojasnil slovenski premier.

Sicer pa Merklovo to vprašanje skrbi tudi zaradi položaja na Zahodnem Balkanu, saj bo rešitev vprašanja arbitraže med Slovenijo in Hrvaško lahko tudi precedens za celotno regijo, je še pojasnil Šarec.

Kanclerko skrbi dogajanje na Zahodnem Balkanu
Kot je dejal, sta z Merklovo zaskrbljena glede dogajanj na Zahodnem Balkanu. Sam je poudaril BiH, kjer je bil v predsedstvo izvoljen Milorad Dodik, skrb vzbujajoče je zanj tudi, da Hrvaški ni všeč, kdo je bil izvoljen za predstavnika hrvaškega naroda v predsedstvu. Zaskrbljen je tudi glede dogajanja v Makedoniji po neuspelem referendumu o spremembi imena države.

Slovenijo sicer Merklova vidi kot poznavalko razmer v regiji in kot je še pojasnil Šarec, sta se dogovorila, da bosta na tem področju sodelovala.

"12 milijard ni mačji kašelj"
Merklova je pogovore s Šarcem označila za zelo dobre. Po njenih besedah so odlični tudi dvostranski odnosi in gospodarsko sodelovanje. Menjava se je v zadnjih letih okrepila na skoraj 12 milijard evrov. Čeprav je Slovenija majhna država, pa je tolikšna menjava "zelo, zelo dobra", je poudarila nemška kanclerka.

Poudarila je, da sta avtomobilska in tehnična industrija obeh držav zelo tesno prepleteni. Slovenija je tudi zanesljiva država za nemške vlagatelje, je poudarila, hkrati pa se je zavzela za še dodatno krepitev sodelovanja.

Tudi Šarec je poudaril velik pomen gospodarskega sodelovanja z Nemčijo. "12 milijard ni mačji kašelj", glede na to, da je Slovenija toliko manjša od Nemčije, je dejal in nakazal, da je tudi zato na položaju predsednika slovenske vlade izbral Berlin kot svojo prvo dvostransko pot v tujino.

Nemčija in Slovenija – državi s podobnimi stališči
Govorila tudi o pripravah na vrh EU-ja, na katerem naj bi v prvi vrsti dokončali dogovor z Veliko Britanijo o brexitu, pri čemer si Šarec želi več konstruktivnosti Londona, govorila pa sta tudi o vprašanju migracij in varovanja schengenske zunanje meje in tudi zunanjih meja EU-ja na splošno.

Tako Merklova kot Šarec sta ocenila, da imata državi pri tem zelo podobna stališča in poglede. "Želimo povedati, da smo si pri številnih vprašanjih blizu. Oba meniva, da je treba Evropo graditi na temeljih sodelovanja," je še poudaril Šarec in dodal, da Slovenija "nikakor ne želi biti država, ki bi iskala samo koristi, ampak želimo EU-ju tudi nekaj dati".

Šarec: Slovenija "brani schengen"
V tem smislu je Šarec poudaril, da Slovenija "brani schengen". "Svojo nalogo bomo še naprej dobro opravljali. Vprašanja notranje varnosti so izjemnega pomena, tudi za gospodarstvo," je poudaril.

S to oceno se je strinjala tudi Merklova. "Slovenija naredi vse za varovanje zunanje schengenske meje. Če kje Slovenija potrebuje podporo, jo bo dobila," je dejala in poudarila tudi sodelovanje z evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex). Šarec je dodal še, da bi sile Frontexa lahko uporabili tudi pri skupnem varovanju zunanjih evropskih meja, se pravi meja Hrvaške z BiH-om in Srbijo.

Šarec je slovenskim novinarjem pojasnil, da je dal Merklovi s tem, da je Slovenija verodostojna pri varovanju zunanje schengenske meje, jasno vedeti, da ni več potrebe po nadzoru na notranjih mejah, ki ga sicer izvaja tudi Nemčija. Pri tem je pozval k "vrnitvi nazaj k schengenu".

Sicer je Šarec obisk pri nemški kanclerki označil za uspešnega. "Nekateri pravijo, da smo preveč proameriški. Mislim, da nismo. Mislim, da sem ravno s tem obiskom dal signal, da ostajamo proevropski," je še poudaril slovenski premier.

Premierja Šarca na pogovorih v Berlinu spremljata tudi dva državna sekretarja, Igor Mally in Damir Črnčec.