ZDA so danes uvedle nov sveženj sankcij proti Rusiji, med drugim proti zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu, nekdanjemu predsedniku Dimitriju Medvedjevu, premierju Mihailu Mišustinu in drugim članom sveta za nacionalno varnost ter hčerkama predsednika Vladimirja Putina Katerini Tihonovi in Mariji Putinovi.

Gre za standardne sankcije, ki uvajajo prepoved poslovanja Američanov z osebami in organizacijami ter zamrznitev premoženja v ZDA. "Ti posamezniki so obogateli na račun ruskega ljudstva. Nekateri so odgovorni za podporo Putinovi invaziji v Ukrajini. Ta ukrep jim onemogoča dostop do ameriškega finančnega sistema in zamrzne vse premoženje, ki ga imajo v ZDA," je sporočila Bela hiša.

Nove sankcije uvajajo tudi proti bankam, popolnoma odrezani od ameriškega finančnega sistema bosta zdaj tudi banki Sberbank in Alfa Bank, prepovedane pa so vse morebitne nove naložbe v Rusijo.

Prva obtožnica proti ruskemu oligarhu po začetku invazije

Ob tem so ameriški zvezni tožilci še vložili obtožnico proti oligarhu Konstantinu Malofejevu, ker je kršil do zdaj uvedene sankcije.

Pravosodni minister ZDA Merrick Garland je dejal, da je Malofejev promoviral separatizem na Krimskem polotoku in podpiral samooklicano Ljudsko republiko Doneck na vzhodu Ukrajine. Gre za prvo obtožnico ruskega oligarha v ZDA po ruski invaziji v Ukrajini.

Garland je prav tako dejal, da jim je uspelo onesposobiti svetovno mrežo računalniških virusov pod nadzorom ruske vojaške obveščevalne službe GRU, s katero so želeli napasti Ukrajino.

Združeno kraljestvo zamrznilo premoženje banke Sberbank

Združeno kraljestvo je medtem sporočilo, da je zamrznilo premoženje največje ruske banke Sberbank in da bo do konca letošnjega leta prepovedalo uvoz ruskega premoga. Sankcije so uvedli tudi proti še osmim oligarhom, ki delujejo v različnih industrijah, od gnojil in nafte do tovornjakov in diamantov. Hkrati so napovedali postopno opustitev uvoza ruske nafte. Predvidoma bi tako do konca leta končali uvoz ruske nafte in premoga, čim prej pa tudi plina.

Uvedbo novih sankcij je podprla tudi Nemčija, vendar kancler Olaf Scholz ni navedel podrobnosti. Peti sveženj nemških sankcij je namreč v sklepni fazi. "Ponovno bodo sankcije natančno prispevale k temu, da bo Rusija občutila posledice te vojne, in tudi k temu, da se vojna čim prej konča," je dejal.

Michel napoveduje sankcije na področju plina in nafte

Po napovedani prepovedi uvoza ruskega premoga bodo slej ko prej potrebni tudi ukrepi glede nafte in plina, je v Evropskem parlamentu glede sankcij EU-ja proti Rusiji dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Michel je poudaril načrt novih sankcij EU-ja proti Rusiji, ki vključujejo prepoved uvoza ruskega premoga in zaprtje evropskih pristanišč za ruske ladje.

Zaradi dejanj Rusije in dokazov o zločinih proti človečnosti, ki se po njegovih besedah kopičijo, je treba narediti vse, da se te grozote končajo, in izvajati kar največji pritisk na Kremelj.

"Mislim, da bodo slej ko prej potrebni ukrepi glede nafte in plina," je dejal.

"Te sankcije ne bodo naše zadnje"

Da mora EU omejiti prihodke Rusije od fosilnih goriv in poskrbeti, da denar evropskih davkoplačevalcev ne bo šel v Moskvo, je zatrdila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Te sankcije ne bodo naše zadnje," je zatrdila in dodala, da je zdaj na vrsti prepoved premoga, a treba se bo ozreti tudi proti nafti.

Tako Michel kot Ursula von der Leyen sta še enkrat poudarila ogorčenje ob dogodkih v Buči. "To so vojni zločini in to je treba tako poimenovati," je bila jasna predsednica komisije, ki je potrdila, da bodo skupaj z Ukrajino iskali odgovorne za zločine v Ukrajini.

Tudi Michel je napovedal resne posledice za vse odgovorne. "Naredili bomo vse, kar lahko, da storilce pripeljemo pred roko pravice," je dejal v okviru razprave z evropskimi poslanci in poslankami v Strasbourgu.

Borrell: Manj aplavzov, več orožja

Čeprav se mora vojna resda čim prej končati, pa moramo preprečiti, da bi se končala z uničeno državo in milijoni razseljenih, je opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

To po njegovih besedah pomeni, da se moramo Ukrajincem pomagati braniti in jim zagotoviti več orožja. "Manj aplavzov, več pomoči, več orožja," je ponazoril.

Kot je dodal, je EU dal Ukrajini milijardo evrov, kar se morda zdi veliko, a toliko Unija po njegovih besedah vsak dan da tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu za energijo, ki jo dostavlja Rusija.

Vsi trije so se zavzeli za nujno zmanjšanje odvisnosti od ruskih energetskih virov, obenem pa za prehod na obnovljive vire.

Tako Michel kot Ursula von der Leyen sta poudarila še pomen usklajenosti na področju sankcij s številnimi državami, med katere pa ne šteje Kitajska. Na vrhu prejšnji petek je EU Pekingu po besedah predsednice komisije želel pokazati, kako nujno je, da zavzame jasno stališče. "Nihče ne more biti nevtralen pri taki agresiji nad civilisti," je dejala.

Pozivi k dodatnim sankcijam

Poslanci in poslanke so v razpravi obsojali ruske zločine v Ukrajini, se zavzemali za pregon odgovornih in pozdravljali nove sankcije. Številni so menili, da še niso zadostne, temveč bi bilo treba ustaviti tudi uvoz ruske nafte in plina.

Treba je narediti korak dlje, je dejal Manfred Weber (EPP), Stephane Sejourne (Renew) pa je izrazil zavedanje, da bi bil ta korak težek, a je ljudi po njegovih besedah treba pripraviti na to.

Iratxe García Pérez (S & D) je poudarila nujnost ukrepov za zmanjšanje posledic dražitve energentov, obenem pa menila, da je treba pospešiti energetski prehod.

Franc Bogovič (EPP/SLS) je menil, da Rusije ne bodo ustavile sankcije, temveč orožje, ki ga Ukrajinci potrebujejo, in EU mora po njegovem prepričanju to podporo okrepiti. Poudaril pa je še, da s kupovanjem ruskega plina in nafte financiramo vojno in da v povezavi s tem nimamo pravice skrbeti o tem, kako bomo živeli mi, medtem ko v Ukrajini umirajo ljudje, ki branijo demokratični sistem.

Spet drugi so menili, da sankcij ne gre zaostrovati v popoln embargo na ruske energente in da dosedanji evropski odziv ni prinesel želenega učinka. Ryszard Antoni Legutko (ECR) je prepričan, da se bo Putinova vojna nadaljevala, saj da imajo sankcije preveč lukenj. Aubry Manon (GUE/NGL) pa je menila, da je treba po denarnici udariti predvsem ruske oligarhe.