O znanstvenikih in znanstvenih načelih v politiki, vlogi Piratov v Evropskem in nacionalnih parlamentih, čeških in slovenskih Piratih ter o vojni v Ukrajini. To so teme, ki med drugim zaposlujejo enega najmlajših poslancev v Evropskem parlamentu, člana češke Piratske stranke in predsednika Evropskih Piratov Mikuláša Pekso.

Preden se je podal v politiko, se je ukvarjal z biofiziko, njegovo področje raziskovanja je bila nuklearna magnetna resonanca.

Mikuláš Peksa, iz znanosti ste se v slabih desetih letih političnega udejstvovanja prek aktivizma in lokalne politike povzpeli do mesta poslanca, najprej v češkem in nato še Evropskem parlamentu, ter do vodenja  Evropske piratske stranke.  Vsaj v Sloveniji je tako, da je med politiki veliko gospodarstvenikov, aktivistov, tudi  estradnikov in nekdanjih športnikov, ampak znanstvenikov pa ni prav veliko, vsaj s področja naravoslovja ne. Je pri vas na Češkem kaj drugače?   

To je odvisno predvsem od politične stranke. Piratska stranka je precejšnja izjema v primerjavi z drugimi strankami, saj ima ogromno naših članov korenine v znanosti ali  inženirstvu. Naši člani  prihajajo z zelo različnih področij znanosti, predvsem tehničnih in naravoslovnih ved.  S tega vidika ni kaj dosti drugače tudi pri vas, saj mnogo članov Slovenske piratske stranke izhaja iz znanosti.   

Je pa res, da politika privlači zelo širok spekter ljudi. Denimo naš nekdanji premier, zdaj vodja opozicije, Andrej Babiš je nekdanji obveščevalec in podjetnik, ki je bogatejši kot Donald Trump.

Kot biofizik ste se ukvarjali z nuklearno magnetno resonanco. Ste tudi razvijalec programske opreme, programer. Kako to, da ste opustili dve tako obetavni področji in šli v politiko?   

To je bil splet naključij. V češki Piratski stranski sem kot aktivist aktiven že mnogo let, prelomno pa je bilo leto 2017. Takrat so se rejtingi naše stranke na Češkem gibali okoli dveh odstotkov, pripravljali smo se na parlamentarne volitve. Stranka je potrebovala regionalne predstavnike, in ker mi ni nerodno nastopati v medijih, na televiziji,  sem si rekel,  zakaj pa ne. Naša kampanja je bila več kot uspešna, v nekaj mesecih smo se povzpeli na 10 odstotkov, kar naenkrat smo postali pomembna parlamentarna sila. Izbran sem bil za poslanca v parlamentu in šele takrat sem se zares znašel v politiki. Tega se ne da načrtovati,  sploh ne pod okriljem stranke, ki je bila ves čas tako daleč od parlamenta. 

Zame je bilo udejstvovanje pri Piratih bolj aktivizem kot politika, nanje  sem gledal bolj kot na gibanje kot stranko. Na gibanje, ki je zares želelo nekaj spremeniti: omejiti delovanje velikih korporacij, uvesti nove  tehnologije v družbo in podobno. To je bilo nekaj zame, tu sem se našel. Moj prvi stik s Piratsko stranko je bil, ko sem študiral v Nemčiji in sem prebral članek z zasedanja nemških Piratov, v katerem je med drugim pisalo, da evropske  politike ne vidijo kot zunanjo politiko, ampak je dejansko notranja politika. Sam čutim, da je Evropa moj dom, kot Evropejec čutim Evropo kot nekaj skupnega, odnosi med državami v EU-ju pa morajo biti vprašanje skupne notranje politike skupne Evrope. Pirati so to prvi izpostavili,  na ta način razmišljali o Evropi in sam sem se našel v tej ideji ter želel sodelovati pri tem.   

Pa so vas pri odločitvi za dejavno udejstvovanje v politiki vodili le notranji vzgibi?  Navsezadnje je bila sredi prejšnjega desetletja češka politika v resni krizi.   

Zagotovo je bilo pomembno dejstvo, da sem se odločil za politiko, tudi to, da sem bil globoko razočaran nad češko  družbo. V tistem obdobju je bila na Češkem v vzponu nacionalistična, ksenofobna, agresivna politika, ki je spodbujala  sovraštvo. Sam  želim živeti v strpni in solidarni družbi, to sem v tistem obdobju pri nas res pogrešal. Pirati so mi ponudili upanje, da se to da doseči.   

Piratsko gibanje po vsem svetu je bilo ob svojem nastanku sprva  osredotočeno na medmrežje, na reformo  zakonov  o avtorskih pravicah in patentih, na svobodo pri delitvi znanja, varovanje zasebnosti,  osebnih podatkov ... Kaj več kot to je danes Piratsko gibanje?   

Piratske stranke po Evropi imajo danes svoje predstavnike v nekaj evropskih parlamentih, kot sva že ugotovila, je to panevropsko gibanje, politična družina, ki jo družijo skupne vrednote in vprašanja, ki presegajo le regulacijo medmrežja. 

Res pa se je vse skupaj začelo z vprašanji o spletni svobodi, s tem, da bi morali biti vsi svobodni, enakopravni pri dostopu  do informacij. Te vrednote zagovarjamo tudi na drugih področjih, ne le pri informacijski tehnologiji, ko gre za vprašanje nevladnih organizacij, javne administracije, pri socialnih sistemih …

Kako  se vrednote v znanosti  in politiki  razlikujejo? Sami ste nekoč rekli, da poskušate znanstvene  pristope vpeljati tudi v politiki …   

V angleščini temu rečemo ‘data driven policy’, politika, ki temelji na podatkih, kar v praksi pomeni, da morajo vse naše odločitve temeljiti na dejstvih, preverljivih in  zanesljivih podatkih. Pri odločitvah nas ne bi smela voditi čustva, neracionalne predstave, zgolj neka neutemeljena pričakovanja … Prav to močno pogrešam v politiki, ne le v češki politiki, ampak politiki na splošno. Prevečkrat se sprejemajo odločitve, ki imajo vpliv na družbo, okolje, finance, pa niso pravilno ovrednotene.   

Ko se enkrat odločitve sprejemajo na podlagi dejstev, zmanjka prostora za ideologijo. Kako piratsko gibanje zaznamuje ideologija? Zdi se, da se trudite nastopati  postideološko, da  je glavna ideologija, da ni ideologije …   

To je odvisno od tega, kako definirate ideologijo. Naše gibanje združujejo vrednote, kot so svoboda, pravica do izobrazbe, znanja, informacij, obveščanja. To so naše skupne vrednote, ki jim lahko rečemo ideologija, če želite.

Seveda pa smo daleč od preživetega, tradicionalnega, konservativnega pojmovanja ideologije, povezane z religijo, krščanskim ali če hočete  socialističnim pojmovanjem sveta. Lahko rečem, da imamo svoj, nov način razmišljanja.  

V nadaljevanju se bova pogovarjala tudi o slovenskih piratih, ki jih dobro poznate, ne vem pa , kako dobro poznate slovensko politično realnost –  pri nas se  stranke, ki se ne pozicionirajo levo ali desno, ki nimajo jasnih stališč do tem, ki razdvajajo: denimo: druge svetovne vojne, splava, vloge Cerkve in podobnih vprašanj,  že vnaprej odpisane, saj imajo ljudje nekako občutek, da kupujejo mačka v žaklju. Kako je piratom  na Češkem uspelo to preseči?   

V Sloveniji sem bil kot del parlamentarne delegacije  in sem prisostvoval zasedanju vašega parlamenta. Prvi vtis,  ki sem ga dobil, je ta, da  se pri vas v državnem zboru ljudje ves čas prepirajo okoli zgodovine, kaj se je in kaj se ni zgodilo v preteklosti. Piratom ni mar za preteklost, nas skrbi prihodnost. Preteklost je za nami,  ljudje bodo živeli  v prihodnosti in mi moramo poskrbeti, da bo življenje v prihodnosti  boljše, ker preteklosti preprosto ne moremo spremeniti.   

Češka piratska stranka je ena najuspešnejših na svetu: v EP-ju ste trije češki poslanci iz Piratske stranke, vi ste predsednik Evropskih Piratov, na Češkem so Pirati del  vladajoče koalicije, imate celo župana Prage,  ki je prvi in edini župan kakšnega glavnega mesta. Kakšen je recept za uspeh?     

Nekateri  preprosto  morajo  biti prvi: islandska piratska stranka je imela prvega predstavnika v parlamentu, nam na Češkem je prvim uspelo, da smo del vladajoče koalicije.

Lahko rečem, da nam je uspelo tudi zato, ker smo presegli klasično ideologijo, vprašanje spolov, pa tudi zato, ker smo mlado gibanje. Če pogledate češki parlament, so v njem večinoma stari in mladi ljudje. In mladi ljudje v češkem parlamentu smo Pirati. Smo generacija, ki je zrasla po žametni revoluciji, sam sem rojen tri leta pred revolucijo na Češkoslovaškem, nas ne obremenjuje preteklost, zanimajo nas le vprašanja sedanjosti in prihodnosti.  Milenijci, stari okoli 30 let, ne le pri nas, po vsej Evropi, se ukvarjajo z  eksistencialnimi vprašanji, povezanimi z zaposlitvijo, stanovanjem, snovanjem družin, in potrebujejo politiko, ki bo na ta vprašanja odgovorila. In naši stranki je uspelo nagovoriti te ljudi in zato smo tudi uspešni.   

Pa vseeno, kako je vam uspelo, drugim, ki nagovarjajo isto volilno bazo v svojih državah, pa ne? Kaj ste naredili drugače, ste izpostavili  en obraz, ki pritegne, je prepričala volivce kompetentna ekipa?   

Največja težava vseh piratskih strank po svetu je vidnost, opaženost. Če si nov na političnem polju, te večina medijev preprosto spregleda. Ne jemljejo te resno, ne dajo ti prostora, da bi lahko sploh predstavil svoje ideje.

Tradicionalne politične stranke se seveda ne naprezajo, da bi bilo okolje za novince v politiki prijaznejše, zato si ujet v ta zloben krog. Mi smo imeli preprosto srečo, da so nas na Češkem mediji opazili, da smo lahko prepričali dovolj ljudi, da so nas prvič izvolili v parlament. Veliko piratov po Evropi se trudi preskočiti to prvo oviro, biti opažen. Pirati verjamemo  v močno notranjo demokracijo, v konsenz. In kdor koli govori v imenu stranke, ne predstavlja sebe,  ampak idejo gibanja. Zato ne verjamem, da bi moral katero koli Piratsko stranko predstavljati en vodja, en obraz, ena osebnost, ki bi dominirala.  

V Sloveniji so se Pirati  dobro pozicionirali, pojavljajo se v medijih, njihovo mnenje šteje. Nekaj ovir so že preskočili in verjamem, da bodo v prihodnjih letih še zadnjo in jim bo uspelo priti v parlament. Intenzivno spremljam delovanje slovenskih piratov in vem, da imate kompetentne ljudi, ki znajo dobro prestaviti ideje. Vesel sem tudi, da je zmagala predsedniška kandidatka, ki so jo podprli tudi slovenski pirati.  

 V enem od intervjujev z vami sem zaznal, da je morda eden od vaših vzornikov sir Francis Drake, eden najbolj znanih piratov svojega časa v 16. stoletju ... Ali lahko Pirati postanejo vodila politična sila v Evropi, si podredijo Evropo, če uporabim piratski besednjak?   

Mi nismo tu, da bi sistem uničili, ampak ga izboljšali, tu smo, da bi osvežili našo demokracijo. Mi že sodelujemo v tem procesu, mi smo že upoštevanja vredna sila. Verjamemo, da bodo Pirati kmalu del vladnih koalicij po številnih evropskih državah, ne le na Češkem, in smo pripravljeni na to.   

Sir Francis Drake pa zame predstavlja neke vrste koncept svobode. Izstopil je iz sistema, ustvaril nekaj novega in to prinesel nazaj ter izboljšal izvirni sistem.   

Slabih 10 let  ste dejavni v politiki, v tem razmeroma kratkem času ste bili poslanec tako češkega, zdaj pa tudi Evropskega parlamenta ... Kako se razlikujeta med seboj, kaj so prednosti in slabosti enega in drugega?     

Zalo pomembna razlika je ta, da  vprašanja, ki jih obravnava Evropski parlament, močno vplivajo na celotno človeštvo. To so vprašanja, povezana s podnebnimi spremembami, kako naj zaščitimo naš planet, vprašanja, povezana z multinacionalkami ali giganti, kot sta Facebook ali Twitter. Na teh področjih lahko resnično lahko na evropski ravni  dosežemo vsebinske spremembe, ki jih nacionalni parlamenti ne morejo. Pa še to veliko, operativno razliko bi rad omenil: politično kulturo.

Če pogledamo češki ali pa slovenski parlament, je vse skupaj bolj ali manj merjenje moči med različnimi političnimi strankami, desni se borijo proti levim in obratno, preprosto gre za preglasovanje in se sploh ne poskušajo zares dogovoriti, najti tako pomemben politični konsenz. V EP-ju pa namesto da poskušamo povoziti drug drugega, iščemo sporazumne rešitve, ki bi zadovoljile vse. In to po navadi pomeni tudi najboljšo rešitev za vse ljudi. Pozitivni pristop k politiki v EP-ju mi je res všeč – trud najti skupne rešitve, kar pogrešam v nacionalnih parlamentih.  

Me je pa presenetilo, ko sem izvedel, da ste Pirati  v EP-ju del politične skupine Zelenih – Evropske svobodne zveze. Kakšne vrednote vas družijo, da ste postali zavezniki?   

Seveda ne morem reči, da smo 100-odstotno enaki ali se strinjamo pri  vseh vprašanjih.  Imamo denimo diametralno nasprotne poglede na jedrsko energijo, smo pa popolnoma usklajeni pri vprašanju osnovnih človekovih pravic, pri vladavini  prava in tako naprej. Največja prednost Zelenih pa je ta, da tako rekoč ni politika iz vrst Zelenih, ki bi bil obremenjen s korupcijo. Našega zavezništva ne obremenjujejo odnosi z ljudmi, kot so gospod Orban ali Janša in številni drugi iz denimo Evropske ljudske stranke, prav tako ne s socialisti iz Romunije ali z Malte. Lažje se je boriti proti korupciji in biti transparenten, če tvoji zavezniki niso tako korumpirani kot drugi.   

V Evropskem parlamentu sedite v  zelo različnih odborih in drugih delovnih telesih. Je vaše delo v EP-ju še kakor koli  povezano tudi z znanostjo?   

Moj glavni fokus je odbor za industrijo, raziskave in energijo, tu je delo zelo povezano z mojo stroko, znanostjo, če hočete. Kar pa zadeva sodelovanje v komisijah za odnose z Ukrajino, nadzorom proračuna, davki, pa je bolj  povezano z mojim apetitom za iskanje pravice, s transparentnostjo politike. Težko mi je sprejeti ali le gledati korupcijo, povezavo politike z gospodarstvom, organiziranim kriminalom ... Na teh področjih bolj pride do izraza moj aktivistični duh.     

Omenili ste, da ste del odbora  za odnose z Ukrajino. Vas je presenetil napad Putinove Rusije na Ukrajino?   

Po eni strani me je presenetilo, po drugi strani pa ne. Že ko je Gazprom začel izsiljevati Evropo z dobavami zemeljskega plina in posledično rastjo cen, smo postali pozornejši. 

Tudi vojaška aktivnost Rusije na njenih zahodnih mejah ni obetala ničesar dobrega. Kljub temu pa je bila invazija zame presenečenje, saj ko sem govoril z Ukrajinci pred vojno, so ti verjeli, da Rusija ni dovolj močna, da resno ogrozi  Ukrajino. Rusija je sicer napadla Ukrajino, osvojila pa je ni. Verjamem, da je Vladimir Putin naredil napako, ki ga bo stala njegov položaj. 

Po vsem, kar se dogaja v Ukrajini, po vseh vojnih zločinih ne vidim možnosti, da bi v prihodnosti še lahko sodelovali z njegovim režimom. V Rusiji je veliko ljudi, ki se s trenutno politiko ne strinjajo, ki si želijo sprememb in  bi lahko prevzeli oblast.  Leto ali dve pred žametno revolucijo na Češkoslovaškem so komunistični politiki razglabljali, kakšna bo država leta 2000, pa se je kmalu vse sesulo. Sam menim, da se  velikih sprememb ne da načrtovati, se preprosto zgodijo. Zgodijo se, ko ljudje ugotovijo, da je zdaj pa preprosto dovolj.  Ne znam napovedati, ali bo to januarja ali junija ali čez dve leti.  

Vaša politična skupina, skupina Zelenih v EP-ju, je ena redkih, ki je napovedala, da ne bo podprla resolucije, ki Rusijo označuje za teroristično državo. Kaj pa vi osebno?  

Resolucija, kakršna je, ni dobro napisana, predvsem s pravnega vidika ne. Že sama opredelitev državnega terorizma je vprašljiva. Sam menim, da je resolucija pomembna in potrebna politična gesta, zato jo bom podprl. Razumem pa kolege, ki so razočarani nad tem, kako je pripravljena. Pirati smo res del skupine Zelenih, ampak imamo dogovor, da o posameznih vprašanjih glasujemo po svoji vesti. 

Koliko vam je še uspelo po nekaj letih v politiki ostati v stiku z znanostjo, konkretno biofiziko, s stvarmi, s katerimi ste se ukvarjali, preden ste končali v politiki.   

Eno od mojih področij dela je bila tudi difuzija plinov, prav pred dnevi me je eden od kolegov znanstvenikov povabil na debato tu v Evropskem parlamentu na temo razvoja elektrolizatorjev, kar se dotika tudi področja  difuzije v  membranah. Na ta način ostajam v stiku z znanostjo,  kajti  pogovori o tehnologijah, implementaciji tehnologij v prakso so ključni za razvoj, prebojne tehnologije pa za  prihodnost naše industrije in politika se mora tega zavedati. Trudim se ohraniti ta stik, tudi zato, ker si prizadevam prenesti znanstveni pristop v politiko.   

Kako pa so vaši domači in morda sodelavci sprejeli to, da greste v politiko,  vašo preobrazbo iz znanstvenika v aktivista in politika?   

To ni preprosto vprašanje. Odkar sem vstopil v politiko, sem se ločil. Moja nekdanja žena se je poročila s fizikom, ločila pa se je od politika. Ni lahko. Ostajam v stiku s svojimi nekdanjimi sodelavci, kdaj pa kdaj za konjiček še uporabim svoje programersko znanje, IT-spretnosti. Res pa je, da nekateri niso najbolj  veseli vseh teh sprememb.   

Kaj vas sprošča, imate ob delu v EP-ju in vodenju Evropskih Piratov sploh čas zase in za svoje konjičke?   

Nimam prav veliko konjičkov. Ko imam čas, se posvečam študiju zgodovine, igram videoigre, strateške igre  z zgodovinsko tematiko.  Kdaj pa kdaj se udeležim tudi srečanj LARP (live action role playing game), igre igranja vlog v živo. To je kot nekakšno gledališče, ko se preoblečemo in fizično upodabljamo svoje like. Na Češkem je to vedno bolj priljubljena dejavnost, včasih imamo tudi mednarodne igre, ki potekajo v angleščini, tako da če v Sloveniji koga to zanima, naj se oglasi.  

Fizik, znanstvenik, ki obožuje videoigre in informacijsko tehnologijo,  se oblači v domišljijske like … Nehote me je ob vašem zadnjem odgovoru spreletel občutek, da  se pogovarjam s katerim od likov iz nanizanke Veliki pokovci (The Big bang theory) … Upam, da vas nisem za konec tega pogovora užalil …  

Sploh ne. Poznam to serijo, všeč mi je, celo živel sem v stanovanju, kjer smo živeli sami fiziki. Zlahka se lahko poistovetim s temi liki iz nanizanke. Še več,  poznam ljudi, ki  dejansko živijo  takšno življenje, kot so ga  predstavili  v seriji. V nobenem  primeru primerjava ni žaljiva, sploh ker ti ljudje na svoj način vplivajo na skupnost.  Mi nismo tu, da bi sistem uničili, ampak ga izboljšali, tu smo, da bi osvežili našo demokracijo.