Minister za digitalno preobrazbo Andrijanič se je v Bruslju med drugim srečal z izvršno podpredsednico komisije za digitalne teme Margrethe Vestager in komisarjem za notranji trg Thierryjem Bretonom, ki sta po njegovih besedah pohvalila ustanovitev nove vladne službe za digitalno preobrazbo.

V pogovorih so poudarili pomen digitalnih veščin in vključenosti vseh generacij, pri čemer sta podpredsednica in komisar po ministrovih navedbah pohvalila projekt digitalnega bona, s katerim želi slovenska vlada omogočiti lažji dostop do tečajev digitalnih veščin in sodobne računalniške opreme starejšim in preostalim ranljivim skupinam.

Slovenija je po indeksu digitalne družbe in gospodarstva (Desi) trenutno na 16. mestu, torej pod evropskim povprečjem, cilja pa, da se do 2030 prebije med prvih pet držav v Evropi, je v izjavi za slovenske medije po koncu delovnega obiska v Bruslju poudaril minister.

Digitalizacija na prvo mesto

Razlogov za slabo uvrstitev je po Andrijaničevih besedah več, denimo digitalizacija ni imela pravega mesta ne v družbi ne v vladi. Od ustanovitve nove službe zdaj takšno mesto v vladi ima, veliko več pozornosti je in bo namenjene digitalnemu napredku vseh delov naše družbe, je zatrdil.

Eden ključnih evropskih digitalnih projektov je priprava zakona o čipih, ki ga je v govoru o stanju v Uniji septembra napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen. Ta naj bi zagotovil krepitev proizvodnje polprevodnikov in s tem digitalno suverenost EU-ja, ki je zdaj odvisna od proizvodnje v Aziji. Predlog se pričakuje v drugem četrtletju prihodnjega leta.

Eden temeljnih evropskih digitalnih ciljev je okrepitev evropske proizvodnje polprevodnikov – bistvene sestavine vsake elektronske naprave – z zdajšnjih desetih na najmanj 20 odstotkov svetovne proizvodnje.

Center odličnosti v Sloveniji?

Slovenija lahko po ministrovih besedah na tem področju prispeva ogromno, saj ima veliko znanja. "Slovenci smo zelo inovativni, ko gre za razvoj novih tehnologij, tudi na področju polprevodnikov. Predlagali smo vzpostavitev regionalnih centrov odličnosti v Evropi, ki bi bili visoko specializirani," je povedal. Eden od teh centrov bi lahko bil po njegovem prepričanju v Sloveniji.

Andrijanič je ob tem spomnil na slavno slovensko zgodovino na področju polprevodnikov – podjetje Iskra je bilo velikan v tem sektorju. Zdaj proizvodnih zmogljivosti po njegovih besedah žal več ni, je pa ogromno znanja.

Ob tem je poudaril, da je trenutna kriza prizadela tudi avtomobilsko industrijo, kar je tudi za Slovenijo zelo realna problematika, zato so intenzivno pristopili k reševanju teh težav.

Vestager in Breton sta po Andrijaničevih navedbah pohvalila tudi dozdajšnji napredek med slovenskim predsedovanjem na področju glavnih digitalnih dosjejev, ki se nanašata na digitalne storitve in trge.

Za bolj konkurenčen in varnejši splet

Minister je optimističen, da bo na zasedanju ministrov EU-ja za konkurenčnost 25. novembra mogoče doseči splošni dogovor glede teh izjemno obsežnih in kompleksnih aktov, ki bosta celovito uredila digitalne trge in storitve v Evropi v korist državljanov ter malih in srednjih podjetij. "Z njima bo naš internet bolj konkurenčen, odprt in varen. Želimo, da Evropa na tem področju postane ena vodilnih na svetu ter da kaže zgled ZDA, Kitajski in drugim," je poudaril Andrijanič.

Slovenija sicer konec novembra načrtuje tudi prvo ministrsko konferenco o digitalni preobrazbi v okviru Pobude treh morij. Njena ambicija je, da se uveljavi kot vodilna digitalna sila v regiji.