Schengensko območje brez meja je zaradi migracij, terorizma in zdaj še pandemije novega koronavirusa v resni krizi, predlog o tem, kako odpraviti pomanjkljivosti sistema in kako ga okrepiti, pa namerava Evropska komisija predstaviti sredi prihodnjega leta.

V devetih letih od leta 2006 do 2014 je bil nadzor na notranjih mejah schengenskega območja vzpostavljen 35-krat, v petih letih od leta 2015 pa kar 205-petkrat, je poudarila predsednica Evropske komisije Von der Leyenova. "Prvi meseci pandemije so pokazali, kaj se zgodi, ko schengen ne deluje, Evropa se ustavi," je dejala.

Okrepljeni nadzor na notranjih in zunanjih mejah, izboljšanje informacijskega sistema, identifikacija nezakonitih migrantov in dosledna izmenjava informacij so po njenih besedah področja, na katera se bo osredotočila Evropska komisija.

Po mnenju slovenskega notranjega ministra pa sta ključna tudi vloga Frontexa in izvajanje njegovih zakonodajnih pristojnosti. "Je pač treba odkrito povedati, ne skrivam svojega delnega nezadovoljstva nad Hrvaško, ki stalno poudarja, da ni treba, da je Frontex na njenih mejah. Mi pa imamo vendarle, tako kot lani, več kot 14.000 ilegalnih prebežnikov na naši meji," pravi notranji minister Aleš Hojs.

Hrvaški pomanjkljivi nadzor notranje in zunanje meje Evropske unije bo v letno poročilo o delovanju schengenskega prostora vključila tudi poročevalka Evropskega parlamenta za schengen Tanja Fajon. "Danes sem opozorila še enkrat, da bi morali vnovič poslati ekspertno misijo na Hrvaško, da oceni pripravljenost Hrvaške, glede na to, da imamo skrb vzbujajoče podatke o tem, kaj se dogaja tudi na hrvaško-bosanski meji."

Razprava o širitvi schengenskega območja bi lahko po besedah ministra Hojsa novo težo pridobila med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji.