Francoski državni sekretar za evropske zadeve Clement Beaune je obenem poudaril, da morajo to dokončno potrditi voditelji EU-ja na vrhu konec tedna.

Ministri so razpravljali o mnenju Evropske komisije, da se Ukrajini in Moldaviji podeli status kandidatk za članstvo v Uniji, Gruziji pa evropsko perspektivo.

"Razprava je pokazala veliko, lahko bi rekel celo popolno soglasje, da se pri tej zadevi naredi napredek in da bi predvsem Ukrajini čim prej dodelili status kandidatke," je po zasedanju povedal Beaune.

Izrazil je prepričanje, da se bo na razpravi voditeljev EU-ja v četrtek in petek znova pokazala enotnost.

Ministri so poudarili še, da podelitev statusa kandidatke ne pomeni takojšnjega članstva. Zato Francija predlaga vzpostavitev t. i. evropske politične skupnosti, ki pa ne bo alternativa širitvenemu procesu, ampak dodatek.

Na zasedanju so se prav tako strinjali, da je treba ohraniti evropsko perspektivo Zahodnega Balkana.

Golob: Politično sporočilo o podpori si zasluži tudi BiH

Predsednik slovenske vlade Robert Golob je po zaprti seji odborov DZ-ja za zunanjo politiko in zadeve EU-ja dejal, da si politično sporočilo o podpori na vrhu EU-ja zasluži tudi BiH.

"Menimo, da je prav BiH tisti, ki si najbolj zasluži politično sporočilo o podpori," je dejal Golob in pri tem poudaril, da tako kot Ukrajina ni odgovorna, da tam divja vojna, tudi BiH ni odgovoren, da so danes tam razmere takšne, kakršne so.

"Po našem mnenju si BiH zasluži posebno obravnavo in jasno sporočilo podpore. Razumemo njihove notranje izzive, vendar si želimo, da tudi oni v čim krajšem času postanejo kandidatka za vstop v EU," je dejal.

Na seji so se zavzeli, da se vzporedno z razpravami glede podelitve statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji na vrhu EU-ja opravijo tudi temeljite razprave o Zahodnem Balkanu.

Golob je že konec preteklega tedna med obiskom v Bruslju, kjer se je srečal tudi s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, napovedal, da bo na vrhu EU-ja predlagal podelitev statusa kandidatke BiH-u. Za to se je v pismu Michelu zavzel tudi predsednik republike Borut Pahor.