Ministri so danes potrdili kompromisni dogovor o zakonodajnem svežnju reforme skupne kmetijske politike, za katero je v okviru večletnega finančnega okvira 2021–2027 predvidena približno tretjina vseh sredstev oz. 387 milijard evrov.

Današnja potrditev je bila v veliki meri pričakovana, potem ko so politični dogovor po treh letih pogajanj že pretekli petek dosegli predstavniki treh osrednjih institucij EU-ja.

"Verjamem, da doseženi kompromis predstavlja zelo pomemben in potreben korak pri reformi skupne kmetijske politike. Prepričan sem, da bo spodbujala trajnostni in konkurenčni kmetijski sektor, ki lahko podpira preživetje kmetov in zagotavlja zdravo in trajnostno hrano za družbo," je na Twitterju sporočil evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.

Podgoršek: Predlog sprejemljiv, štiri članice so bile proti

Kompromisni predlog, ki ga je pripravilo portugalsko predsedstvo EU-ja, je za Slovenijo po besedah ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška sprejemljiv. Zagotovo bi bil lahko boljši, vendarle pa gre za kompromisni predlog 27 držav članic, in tudi danes se je pokazalo, da ima vsaka članica kakšen pomislek, je povedal v virtualni izjavi za slovenske novinarje po sprejetem dogovoru.

"Glede na to, da z njim ni nihče res povsem zadovoljen, je to res kompromisni predlog," je dodal. Kot je pojasnil, je razen štirih večina članic dogovor podprla. Katere štiri članice so to bile, ni želel razkriti.

Slovenija pripravlja strateški načrt

Po besedah Slovenije je dogovor uravnotežen, saj vključuje vse tri pomembne temelje za trajnostno skupno kmetijsko politiko – okoljskega, socialnega in ekonomskega, je še dejal Podgoršek.

Meni, da bomo tudi v Sloveniji lahko velikopotezno zakorakali v novo programsko obdobje in v nacionalni strateški načrt, ki ga morajo pripraviti vse članice, vpeljali ukrepe za okolje in podnebje. Pri tem upa, da bodo ti ukrepi sprejemljivi tudi za kmetijska gospodarstva. Slovenija že pripravlja strateški načrt, ki bo šel konec tega tedna v prvo širšo javno obravnavo, je še povedal.

Visoke podnebne ambicije

Z novo skupno kmetijsko politiko bodo od leta 2023 veljale višje okoljske in podnebne ambicije, ki bodo usklajene s cilji evropskega zelenega dogovora. Evropski kmetovalci se že spopadajo s posledicami podnebnih sprememb, kot so daljše suše, ob tem pa kmetijstvo proizvede tudi deset odstotkov vseh toplogrednih plinov v EU-ju.

Nova skupna politika od držav članic zahteva, da med letoma 2023 in 2024 namenijo 20 odstotkov, med letoma 2025 in 2027 pa 25 odstotkov kmetijskih sredstev za "ekosheme". Zakonodaja ne opredeljuje, kaj natančno so "ekosheme", s katerimi bi kmete še dodatno spodbujali k okolju prijaznim praksam in izboljšanju dobrobiti živali, tipična primera iz preteklosti pa sta denimo ekološko kmetovanje ali obnavljanje mokrišč, da absorbirajo ogljikov dioksid, poroča Reuters.

Podgoršek je po srečanju povedal, da je vstop v omenjeno shemo za kmete prostovoljen.

Sredstva za majhne in sredne velike kmetije

Zagotovila naj bi tudi pravičnejšo razdelitev sredstev, predvsem majhnim in srednje velikim kmetijam ter mladim kmetom. Države bodo morale deset odstotkov evropskih sredstev prerazporediti na manjše kmetije, čeprav se po poročanju Reutersa tej zahtevi lahko države izognejo z drugimi načrti za pravičnejšo razdelitev sredstev.

Evropska komisija bo bedela nad načrti posameznih držav in njihovo skladnostjo z evropskimi okoljskimi zakoni, vključno s pred kratkim sprejetim ciljem za hitrejše zmanjšanje izpustov v tem desetletju.

Dogovor ustvarja tudi 450 milijonov evrov kriznega sklada, če bodo kmetijski trgi moteni zaradi izrednih razmer, kot je pandemija.

Začetek skupne kmetijske politike 1. januarja 2023

Po Svetu EU-ja, v katerem so zastopane države članice, mora dogovor o novi skupni kmetijski politiki formalno potrditi še Evropski parlament. Več poslancev je sicer izrazilo pomislek, da so predvideni ukrepi za varovanje okolja šibki oz. prostovoljni. Skupna kmetijska politika se bo začela izvajati 1. januarja 2023.