Okoli 250 evropskih nevladnih organizacij oziroma organizacij civilne družbe s peticijo poziva institucije Evropske unije in držav članic, da zaustavijo pogajanja z ZDA o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) in da ne ratificirajo celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (Ceta) s Kanado. Evropska civilna družba opozarja, da bi morali v sporazumih človeka in okolje jasno postaviti nad gospodarske koristi. Združena levica od premierja in predsednika države zahteva pojasnila.

Zagovorniki: Koristi naj bi bile za ves svet
Velikopotezen in celovit čezatlantski trgovinski in investicijski sporazum naj bi koristil tako evropskemu kot ameriškemu gospodarstvu. Londonski center za raziskave gospodarskih politik je v poročilu, ki ga je marca lani pripravil za Evropsko komisijo, ugotovil, da lahko EU računa na 119 milijard evrov, ZDA pa na 95 milijard evrov gospodarskih koristi letno.

Liberalizacija trgovine med EU-jem in ZDA naj bi imela tudi pozitiven vpliv na svetovno trgovino in prihodke, saj bi se prihodek zvišal za skoraj 100 milijard evrov, ugotavljajo raziskovalci.

Gospodarske koristi bi izhajale predvsem iz okrepljene trgovine. Evropski izvoz v ZDA bi se povečal za 28 odstotkov oziroma za 187 milijard evrov. Skupen izvoz EU-ja bi se ob tem zvišal za šest odstotkov, ameriški pa bi bil večji za osem odstotkov.

Ključna pridobitev sporazuma bi bilo zmanjšanje necarinskih trgovinskih ovir. 80 odstotkov vseh potencialnih ekonomskih koristi bi izhajalo iz zmanjšanja stroškov birokracije in regulacije, sproščanja trgovine s storitvami ter odpiranja postopkov javnih naročil.

Sporazuma naj bi poleg tega koristi prinesla tudi na področju plač in priložnosti tako za visoko kot nizko kvalificirano delovno silo. Večjih pretresov na trgu dela zaradi sporazuma sicer naj ne bi bilo. Razmeroma majhno število ljudi bi zaradi njega moralo zamenjati delovno mesto ali se premakniti v drugi sektor. Šlo naj bi za 0,2 do 0,5 odstotka delovne sile v EU-ju.

Glavna težava netransparentnost pogajanj
Evropska civilna družba opozarja predvsem na težavo netransparentnosti pogajanj. Usklajevanje, ki ga vodi Evropska komisija, je namreč tajno, članice pa naj bi bile prek svojih predstavnikov s potekom zgolj seznanjene.

Komisija te očitke zavrača. V želji povečati transparentnost ob vsakem krogu pogajanj pripravijo srečanje z zainteresirano javnostjo, komisija pa je ta teden tudi javno objavila evropska pogajalska izhodišča. Bruselj se o podrobnostih sporazuma posvetuje z vladami, Evropskim parlamentom in civilno družbo, zagotavlja evropski komisar za trgovino Karl De Gucht.

Možnost terjanja odškodnin zaradi zakonodaje
Med najspornejšimi točkami je sicer mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami (Investor-State dispute Settlement oziroma ISDS), ki bi vlagateljem omogočal, da od držav terjajo odškodnino, če te s svojo zakonodajo ali odločitvami ovirajo njihove investicijske interese. Civilno družbo tako skrbi, da bodo zaradi groženj z milijardnimi tožbami predvsem v primerih malih držav načrtovane zakonodajne spremembe, tudi s področij varstva okolja, varovanja zdravja in zaščite potrošnikov, ostale v predalih. Gre za izgubo zakonodajne avtonomije držav.

Združena levica ob tem izpostavlja primer, ko švedsko energetsko podjetje Vattenfall toži nemško zvezno vlado za 3,7 milijarde evrov zaradi odločitve Nemčije, da po nesreči v Fukušimi preneha proizvajati jedrsko energijo.

Težava so tudi velike razlike v zakonodaji in standardih med EU-jem in ZDA, še posebej na področju kmetijstva in hrane. Tu se med drugim odpira vprašanje gensko spremenjenih organizmov, dezinfekcije perutnine in mesa, ki sta na primer v ZDA dovoljena tudi s kemikalijami, ter shem lokalno pridelane hrane.

Nevarnosti na okoljskem področju
Nevladne organizacije opozarjajo, da sta ogrožena razvoj lokalnih ekonomij in varstvo okolja zaradi zastarele ameriške zakonodaje na področju uporabe kemikalij. Civilna družba se boji zastoja napredka na področju podnebnih in energetskih politik, saj bi lahko sporazum okrepil uvoz fosilnih goriv, pridobljenih na nekonvencionalen način, na primer plina iz skrivalca, pridobljenega s hidravličnim lomljenjem, ter nafte, pridobljene iz katranskega peska.

Sporni so tudi izpusti v letalskem prometu, skrbi pa vzbuja še vprašanje varstva osebnih podatkov.

Nevladne organizacije tako zahtevajo, da se v sporazumu človeka in okolje postavi nad trgovino. Predvsem pa opozarjajo na nujnost transparentnega in vključujočega postopka pogajanj, večinoma odločno zahtevajo tudi izločitev mehanizma ISDS iz sporazuma.

Tretji poskus vzpostavitve prostotrgovinskega območja
Pogajanja med EU-jem in ZDA so tretji poskus vzpostavitve čezatlantskega prostotrgovinskega območja. Prejšnja poskusa sta se neuspešno končala v letih 1990 in 2006. Prvi krog pogajanj o TTIP-u je potekal julija 2013, v ZDA pa je pretekli teden potekal sedmi krog pogovorov. Ta je bil po navedbah pogajalcev "konstruktiven", a je končni dogovor še daleč.

V imenu EU-ja in njegovih 28 držav članic za pogajalsko mizo sedi in se pogaja Evropska komisija, na čelu z evropskim komisarjem za trgovino De Guchtom. Na strani ZDA je glavni pogajalec trgovinski predstavnik ZDA.

V skladu s pričakovanji bi lahko sporazum sklenili v približno dveh letih, čeprav konkretne časovnice ni. Na strani EU-ja sta predvideno sprejetje sporazuma v Svetu ministrov EU-ja in njegova potrditev v Evropskem parlamentu. Možnost, da bi sporazum potrjevale tudi države članice posamično, ostaja negotova. Na strani ZDA pa trgovinski sporazum ratificira kongres.

Pogajanja o sporazumu med EU-jem in Kanado končana
Voditelji Kanade in EU-ja so konec pogajanj o Ceti razglasili 26. septembra v Ottawi. Deklaracijo, s katero so potrdili tako strateški partnerski sporazum (SPA) kot Ceto, ki ima 1.600 strani, so v kanadskem parlamentu podpisali tamkajšnji premier Stephen Harper, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Pogajanja so tako končana po petih letih, sporazum pa morajo potrditi še članice EU-ja in Evropski parlament. Barroso je septembra ocenil, da bi ga lahko ratificirali prihodnje leto, veljati pa naj bi začel leta 2016. Tudi v tem primeru se Evropski komisiji očita netransparentnost pogajanj.

S sporazumom bosta EU in Kanada odpravila 99 odstotkov carinskih dajatev in za 23 odstotkov ali več kot 25 milijard evrov okrepili dvostransko trgovino. Sporazum bi lahko po bruseljskih izračunih povečal bruto domači proizvod EU-ja za 11,6 milijarde evrov na leto.

Med najspornejšimi vprašanji v pogajanjih je bila sicer ureditev uvoznih kvot za občutljive kmetijske proizvode, na evropski strani za govedino, na kanadski za sir. Zelo občutljivo pa je bilo tudi v tem primeru vprašanje o mehanizmu za reševanje sporov med državo in investitorji. Ta je namreč, tako kot v primeru TTIP-a, tarča kritik, da daje preveliko moč mednarodnim korporacijam v odnosu do države.

Kanada je bila leta 2013 12. najpomembnejša trgovinska partnerica EU-ja, trgovina s to državo pa je predstavljala 1,7 odstotka vse trgovine EU-ja s tretjimi državami.

ZL: Državljani o vsebini pogajanj ne vedo ničesar
V ZL-ju opozarjajo, da je partnerstvo namenjeno "izključno koristim mednarodnih korporacij in njihovemu lažjemu prodoru na nova tržišča". "Namesto zdaj veljavnih zdravstvenih in socialnih standardov, pravic delavcev in zaščite okolja partnerstvo predvideva njihovo zmanjšanje (tudi odpravo) na najmanjši mogoč skupni imenovalec."

Premierju Miru Cerarju je ZL postavil vprašanje, v kolikšni meri so ti sporazumi skladni s slovenskim ustavnim redom, opozoril pa je še, da državljani o vsebini pogajanj, čeprav gre za "naše osnovne življenjske pogoje", ne vedo ničesar.

Vprašanja glede gensko spremenjenih organizmov in strupov za domnevno varstvo rastlin, zaradi katerih v ZDA množično izumirajo čebele, so v stranki naslovili tudi na ministra za kmetijstvo Dejana Židana.

Ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen pa je poslanka Violeta Tomić javno vprašala, kako bo ukrepala, da bodo iz sporazumov izginile določbe, ki omogočajo lastninjenje vodnih virov.

Poslanca Matjaža Hanžka zanima, v kolikšni meri sporazumi posegajo v pravni red in suverenost Slovenije, kaj pomeni posebna oblika arbitraže o urejanju sporov med investitorji in državo ter ali bodo lahko mednarodne korporacije tožile Slovenijo za milijonske potencialne izgube dobičkov. Odgovore pričakuje od pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča.

V parlamentarni koaliciji strank in civilnodružbenih gibanj so glede vrste drugih področij vprašanja naslovili tudi na ministre za delo, šolstvo, zdravje in gospodarstvo.

Hanžek bi rad izvedel še, ali je bil predsednik republike Borut Pahor seznanjen s tajnimi pogajanji. Če je, bi moral svoje vedenje deliti z državljani, če ni, pa naj za to poskrbi, je dejal.

V ZL-ju bodo po besedah Hanžka in Tomićeve skupaj s kolegi iz drugih držav zahtevali, da imajo zadnjo besedo pri sporazumih parlamenti držav EU-ja. Če bodo v njih ostale škodljive določbe, bodo v DZ-ju glasovali proti njihovi ratifikaciji, sta zatrdila.

V soboto protest v Ljubljani
V soboto bo v Ljubljani potekal protest proti sporazumom, ki se mu bo priključila tudi Koalicija proti tajnim sporazumom. "Odločno nasprotujemo sklenitvi vseh treh sporazumov, saj predstavljajo nevarnost za demokracijo, družbo in okolje," je dejal Andrej Gnezda, predstavnik koalicije.