Za približevanje Moldavije EU-ju oz. za vpis članstva v EU kot strateškega cilja v ustavo je po zadnjih podatkih moldavske volilne komisije glasovalo 750.075 volivcev, proti pa jih je bilo 738.779. Tehtnico naj bi v smer približevanja prevesili zlasti glasovi Moldavcev iz tujine.

Izid prvega kroga predsedniških volitev, ki ga je z dobrimi 42 odstotki podpore prepričljivo dobila aktualna predsednica Maia Sandu, je medtem ostal nespremenjen. V drugem krogu 3. novembra se bo Sandu pomerila z nekdanjim državnim tožilcem Alexandrom Stoianoglom, ki ga podpirajo proruski socialisti in je osvojil slabih 26 odstotkov glasov, kar je več od pričakovanega. Udeležba na volitvah je bila 51,68-odstotna.

V Bruslju so v ponedeljek ocenili, da sta bili obe glasovanji tarča ruskega vmešavanja in ustrahovanja brez primere. Tuje vmešavanje je za tesen izid na referendumu okrivila tudi Sandu, ki meni, da je demokratična in svobodna vključitev Moldavije v evropsko družino naloga njene generacije.

Rusija ima v Moldaviji, eni najrevnejših držav v Evropi, tradicionalno velik vpliv. Ne nazadnje se je od nekdanje sovjetske republike kmalu po osamosvojitvi in dve leti trajajoči vojni z njeno pomočjo odcepila mednarodno nepriznana Pridnestrska republika na vzhodu, kjer živi veliko Rusov.