Dušan Mramor novi grški vladi očita, da tudi ni bila sposobna posredovati svojih idej prek veleposlanika do slovenske vlade. Slovenija je leta 2011 Grčiji za 30 let posodila 264 milijonov evrov. Foto: Reuters
Dušan Mramor novi grški vladi očita, da tudi ni bila sposobna posredovati svojih idej prek veleposlanika do slovenske vlade. Slovenija je leta 2011 Grčiji za 30 let posodila 264 milijonov evrov. Foto: Reuters

Pri takšni izpostavljenosti, kot jo ima Slovenija do Grčije, pri takšni solidarnosti, kot smo jo nudili, je Grčija sporočila, da namerava povečevati pokojnine, poviševati plače, zaposlovati v javnem sektorju in zahtevati dodatno zmanjševanje obveznosti do Slovenije, medtem ko v Sloveniji znižujemo plače in varčujemo na vseh področjih.

Slovenski finančni minister Dušan Mramor ob prihodu v Bruselj

Mramor je novi grški vladi tudi očital, da je v iskanju kompromisa "šla samo do nekaj velikih držav, Slovenijo pa je enostavno obšla".

"Pri takšni izpostavljenosti, kot jo ima Slovenija do Grčije, pri takšni solidarnosti, kot smo jo nudili, je Grčija sporočila, da namerava povečevati pokojnine, poviševati plače, zaposlovati v javnem sektorju in zahtevati dodatno zmanjševanje obveznosti do Slovenije, medtem ko v Sloveniji znižujemo plače in varčujemo na vseh področjih," je položaj opisal Mramor.

Izpostavljeni s kar 2,7 odstotka BDP-ja
Ob tem je spomnil, da je Slovenija po deležu bruto domačega proizvoda (BDP) med državami, ki so najbolj izpostavljene do Grčije; na tretjem mestu za Portugalsko in Ciprom. "Do Grčije smo izpostavljeni z 2,7 odstotka BDP, in to v letu po tem, ko smo imeli osemodstotni padec BDP, ko smo morali zniževati plače in varčevati na vseh področjih," je izpostavil Mramor.

Zato Slovenija po njegovih besedah vztraja, da mora Grčija nadaljevati programe prestrukturiranja ter naprej izpolnjevati vse svoje obveznosti, ki jih ima tako do Slovenije kot do mednarodnih institucij. Mramor oporeka tudi stališču, da je Grčija prezadolžena, da bi lahko dolgoročno to vprašanje ustrezno obravnavala v okviru svojega gospodarstva. "To ne drži. Slovenija, ki ima pol toliko zadolžitve kot Grčija, ima skoraj toliko, nekoliko manj obremenitve z obrestmi v BDP in s tega vidika je grški dolg prav tako vzdržen kot slovenski dolg," je dejal Mramor.

Grčija naj poravna svoje obveznosti
Slovenski minister ni kritičen le do vsebine predlogov nove grške vlade, temveč tudi do njihovega načina komuniciranja. "Od Grčije bi pričakoval pošteno držo, da bi vsaj komunicirali z našo vlado, vsaj prek veleposlaništva. Vendar je šla Grčija samo do nekaj velikih držav, Slovenijo pa je enostavno obšla," je še povedal Mramor.

"Zato bomo vztrajali pri tem, da Grčija poravna svoje obveznosti in nadaljuje strukturne reforme," je znova poudaril in zatrdil, da bo vztrajal pri takšnem kompromisu, ki bo vključeval določena zagotovila, da bo Grčija sposobna odplačevati svoje obveznosti.

"Seveda si želimo dogovora, da bi ohladil mednarodne finančne trge in nervozo," je še dodal slovenski minister ter dodal, da bodo iskali kompromis v takšnem programu, ki bi ga Grčija razumela kot učinkovitega in ki bi bil sprejemljiv tudi za vse druge članice območja evra.

Pri takšni izpostavljenosti, kot jo ima Slovenija do Grčije, pri takšni solidarnosti, kot smo jo nudili, je Grčija sporočila, da namerava povečevati pokojnine, poviševati plače, zaposlovati v javnem sektorju in zahtevati dodatno zmanjševanje obveznosti do Slovenije, medtem ko v Sloveniji znižujemo plače in varčujemo na vseh področjih.

Slovenski finančni minister Dušan Mramor ob prihodu v Bruselj
Reševanje grške dolžniške krize
Grčija išče kompromis z evrsko skupino
Reševanje grške dolžniške krize
Grčija išče kompromis z evrsko skupino