Murska Sobota se v zadnjih letih pospešeno razvija in se vedno bolj povezuje tudi z osrednjo Slovenijo in okoliškimi občinami. Po dograditvi vzhodne obvoznice pa bo mesto letos poleti pričakala še nova obvozna cesta, južna obvoznica, ki bo pomenila bistveno spremembo prometnih razmer. Regionalne ceste, ki potekajo skozi Mursko Soboto, so zdaj precej obremenjene ne samo z mestnim prometom, pač pa tudi z regionalnim in tranzitnim prometom proti Goričkemu, saj gre za edino povezavo te pokrajine s pomursko avtocesto A5. Župan Murske Sobote, Aleksander Jevšek, pojasnjuje, da je nova obvoznica magnet za investitorje, ker omogoča nujne infrastrukturne povezave, a je pomembna tudi za čistejši zrak: "Murska Sobota je kot mesto, ki je onesnaženo z delci P10, dobilo priložnost, da z izgradnjo obvoznice očisti zrak in zaživi v bolj zdravem okolju."

Nova obvozna cesta bo prevzela večji del prometa regionalne ceste R3-740 in tako precej razbremenila del mestnih ulic ter omogočila hitrejši, enostavnejši in varnejši dostop iz mesta do pomurske avtoceste A5. Zato je bilo potrebno veliko dela in usklajevanja: začelo se je že leta 2000 z umeščanjem v prostor, sledili so dogovori z lastniki zemljišč in naravovarstveniki ter arheološki pregledi in izkopavanja. "Vse te prepreke so bile leta 2016 odpravljene in takrat smo pridobili gradbeno dovoljenje. Najprej se je zdelo, da ta investicija ne bo dovoljena, ker so bile v državi druge prioritete, a se je k sreči odvilo drugače in gradnja se je lani začela. Otvoritev južne soboške obvoznice zato pričakujemo avgusta letos," še dodaja župan.

Južna obvozna cesta okoli Murske Sobote bo potekala med levim bregom razbremenilnega kanala Lendava-Mura in vzhodnim obrobjem Murske Sobote med Panonsko cesto in območjem Plese.

Vrednost južne obvoznice je okoli 8 milijonov evrov, vrednost celotne obvoznice, hkrati z vzhodno, pa je nekaj več kot 20 milijonov evrov. Občina Murska Sobota je v izgradnji južne obvoznice sodelovala z neodplačnim prenosom zemljišč na investitorja, Direkcijo RS za infrastrukturo, in v vzhodnem delu z nekaterimi neodplačnimi deli občinskih zemljišč. A brez finančne podpore Evropske unije ne bi šlo: "Če sofinanciranja EU-ja ne bi bilo, obvoznice ne bi bilo. Murska Sobota pa je s to gradnjo pridobila tudi dva pomembna podvoza pod železniško progo Pragersko–Hodoš, ki je bila po rekonstrukciji odprta v letu 2017," razlaga Jevšek.

Projekt bo iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 80 %. Kot poudarja župan, brez evropskega sofinanciranja takšnega razvoja pomurskih občin gotovo ne bi bilo pričakovati: "Skoraj dve leti smo že vpeti v projekt celostnih trajnostnih naložb, iz evropskih sredstev koristimo 10,3 milijona evrov. Najbolj prepoznaven je objekt Expo Milano, s katerim skušamo narediti bolj privlačno turistično ponudbo celotnega Pomurja, revitaliziramo tudi Soboško jezero v neposredni bližini avtoceste, hkrati pa s tem denarjem obnavljamo mestno jedro Murske Sobote."

Kar 80 odstotkov financiranja teh projektov prav tako prihaja iz Evropske unije, preostali denar so zagotovili iz mestnega proračuna, nekaj tudi iz drugih virov, med drugim iz t. i. Pomurskega zakona. "Če takšnih kohezijskih injekcij za občino Murska Sobota ne bo več, se bojimo, da bodo infrastrukturni projekti, ki omogočajo razvoj, obstali," zaključuje Aleksander Jevšek.