Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marka Štucina je ohranjanje evropske konkurenčnosti ključno vprašanje za EU, tudi v kontekstu prehoda na čiste tehnologije. Pri tem so pomembna vprašanja ohranjanja blaginje, solidarnosti in polne zaposlenosti. Obenem je treba obravnavati tudi izzive, povezane s pomanjkanjem delovne sile, inflacije in olajšanjem poslovanja za evropska podjetja.

Zavzel se je za odprto strateško avtonomijo evropskega gospodarstva, pri čemer je treba ohraniti odprto gospodarstvo ter se zavzemati za ambiciozno, pravično in odprto trgovinsko politiko EU-ja.

Sorodna novica Ursula von der Leyen: "Zelen prehod je bistven za prihodnjo konkurenčnost Evrope"

Državni sekretar na MZEZ-ju je poudaril pomen zelenega dogovora in spopadanja s podnebnimi spremembami, tudi glede na nedavne katastrofalne poplave v Sloveniji.

Glede širitve Unije se Slovenija po Štucinovih besedah strinja, da je širitev pomembno geostrateško orodje Unije. Podpira vse mehanizme in pobude, ki bi omogočile uspešno vključevanje novih držav v EU.

Na ministrstvu so podprli pobudo predsednice komisije za vključitev držav pristopnic v obstoječe mehanizme pregleda spoštovanja vladavine prava v EU-ju, v okviru katerega komisija pripravlja letna poročila. Pravna država in temeljne pravice so namreč temelj za uspešno širitev, je dejal.

Glede poziva Ursule von der Leyen k sprejetju pakta o azilu in migracijah pa so na ministrstvu poudarili, da je ta edinstvena priložnost za učinkovito upravljanje migracij.

Dodali so, da zunanja ministrica Tanja Fajon in notranji minister Boštjan Poklukar vseskozi poudarjata pomen skupnega dogovora pri migracijski politiki EU-ja in nujnost polnega delovanja schengenskega območja.

Ob tem je ministrica Tanja Fajon dodala, da bi si "kot globalni akter morali bolj prizadevati za krepitev stikov s partnerji in za premostitev vrzeli v tem izrazito polariziranem svetu".

Lenarčič: Evropa ima odgovore, Evropo potrebujemo

Predsednica Evropske komisije v govoru ni izpustila nobenega pomembnega področja, je v izjavi ob robu zasedanja Evropskega parlamenta ocenil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Podala je sliko o opravljenem delu, trenutnem stanju, pa tudi o nadaljnji viziji, je dejal.

"Evropa ima odgovore, Evropo potrebujemo, potrebovali jo bomo tudi pri spopadanju s krizami, ki jim bomo še priča, in upam, da bodo slovenski volivci med tistimi, ki bodo to sporočilo slišali," je vsebino govora Ursule von der Leyen v izjavi slovenskim novinarjem v Strasbourgu strnil evropski komisar iz Slovenije.

Delovanje komisije je bolj kot kar koli zaznamovalo spopadanje s krizami, je povzel njeno vodilno misel. Najprej pandemija covida-19, nato pa tudi ruska agresija v Ukrajini, ki je povzročila najhujšo varnostno in humanitarno krizo v Evropi po drugi svetovni vojni, in podnebna kriza, ki jo je ob nedavnih katastrofalnih poplavah izkusila tudi Slovenija, je opozoril.

Po oceni komisarja je Ursula von der Leyen v govoru poudarila vsa ključna področja, kot pomembno je ocenil tudi to, da so predstavniki vseh večjih političnih skupin v Evropskem parlamentu v svojih odzivih pohvalili tako opravljeno delo kot tudi nadaljnjo vizijo EU-ja.

Na vprašanje, ali je bil to predvolilni govor Ursule von der Leyen, je odgovoril, da le v časovnem smislu, a je predsednica gotovo nagovarjala tudi evropske volivce. Govor o stanju v EU-ja je bil namreč zadnji pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto, je spomnil.

Evropski poslanci iz Slovenije mešano o govoru

Evropski poslanci in poslanke iz Slovenije so pozdravili poudarke govora predsednice Evropske komisije, obenem pa so bili kritični, ker ni ponudila odgovorov na nekatere ključne izzive EU-ja. Nekateri njen govor razumejo tudi kot napoved kandidature za novi mandat.

Pretirano poudarjanje enotnosti in uspešnosti v govoru bolj kaže na to, kaj si predsednica želi, kot kakšno je dejansko stanje, brez odgovorov pa so ostala nekatera ključna vprašanja evropske prihodnosti, je ocenila Romana Tomc (EPP/SDS).

Kakšna bo naslednja faza zelenega prehoda, kako zagotoviti suverenost EU-ja na področju energetike, prehrane in strateško pomembnih surovin, pa tudi to, kako ustaviti t. i. nezakonite migracije, je med drugim naštela vprašanja, na katera predsednica po njenem ni dala odgovorov.

V svoji oceni stanja v EU-ju je Ursula von der Leyen po pričakovanju govorila všečno, kot vsako leto doslej je natrosila veliko lepo ubesedenih obljub, ni pa nagovorila konkretnih težav običajnega človeka, je opozoril Milan Zver (EPP/SDS). Le bežno se je dotaknila migracij, čeprav so statistike za letošnje leto primerljive s tistimi iz leta 2015, je opozoril. Vesel pa je napovedi, da bo Evropska komisija v prihodnjem letu posvetila več pozornosti konkurenčnosti.

Namen nagovora Ursule von der Leyen je bil očitno spravljivost s fokusom na zelenem prehodu in sociali ter morda že iskanje podpore za njen drugi mandat po evropskih volitvah, je ocenil Matjaž Nemec (S&D/SD). Pozdravil je jasno zavezo širitveni politiki, pa tudi dosedanje delo EU-ja na področju zelenega prehoda, krepitve socialne Evrope, pravic in zaščite žensk ter zavezo predsednice vladavini prava in človekovim pravicam. Med drugim pa je izrazil razočaranje, da predsednica ni omenila nadzora na notranjih schengenskih mejah.

Tudi po oceni Milana Brgleza (S&D/SD) je predsednica želela sporočiti, da je kljub dvomom ob njeni izvolitvi leta 2019 odločna voditeljica z vizijo za prihodnost. "Lahko ga torej razumemo kot jasno napoved naskoka na drugi mandat," je menil. Pozitivno je, da ni pozabila na Slovenijo in naravno katastrofo, skrb vzbujajoče pa je to, da je pozabila na vse socialne in okoljske teme, ki so ključ do delovanja EU-ja, je opozoril.

Irena Joveva (Renew/Svoboda) je v govoru pogrešala konkretne predloge za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, predstavitev skupnega odziva EU-ja na ohlajanje gospodarske rasti in blažitev socialnih pritiskov prebivalstva zaradi inflacije ali pa vsaj jasno opredelitev do trenutno najbolj občutljivih političnih vprašanj, ki zadevajo prihodnost EU-ja. Pozdravila pa je poudarke o nujnosti širitve Unije, pri tem pa je, kot je poudarila, pogrešala vizijo reforme EU-ja.

Von der Leyen je dejala, da zeleni prehod skupaj z digitalizacijo in krepitvijo socialnega EU-ja, ostaja prednostna naloga, je poudaril Klemen Grošelj (Renew/Svoboda). Pomembno se mu zdi, da bo prihodnje mesece namenila krepitvi dialoga z industrijo in kmeti. Glede širitve ga veseli, da je deloma sledila pobudam skupine evropskih poslancev, da bodo za vstop v EU potrebne nujne reforme, vključno z reformami na področju vladavine prava in svobode medijev.

Poudarek predsednice, da je treba zeleni dogovor izvajati skupaj z vsemi deležniki, industrijo, gospodarstvom, predvsem pa tudi s kmetijstvom, je pozdravil Franc Bogovič (EPP/SLS).
Kot je opozoril, je pogrešal "več soočenja z realnostjo pri nekaterih ciljih", predvsem glede razumevanja trenutnih gospodarskih razmer v Evropi ter priznanje, da so nekateri cilji zelenega dogovora nerealni in jih je treba prilagoditi.