Ob tem so na ministrstvu za zunanje zadeve zavrnili navedbe hrvaškega zunanjega ministra, da dokumentacija, na katero se v pogajanjih sklicuje Zagreb, ne prejudicira meje. Dodali so, da se Hrvaška pogaja z Evropsko unijo "relativno počasi, ker ima težave z izpolnjevanjem zahtev organizacije, v katero želi vstopiti", in ne zato, ker bi njen napredek ovirala Slovenija.

MZZ zagotavlja, da je trditev, da hrvaška dokumentacija, na katero se država sklicuje v pogajanjih z EU-jem, ne prejudicira meje, neresnična. "V tej dokumentaciji je cela vrsta elementov, ki navajajo k prepričanju, da je državna meja med Slovenijo in Hrvaško že določena, in to v nasprotju z dejanskim stanjem oziroma s stališči Slovenije." Na ministrstvu še dodajajo, da je Slovenija pravočasno opozorila evropske organe in kandidatko, da je treba bodisi izločiti bodisi popraviti dokumentacijo, ki ne ustreza dejanskemu stanju.

Slovenija ima strateški interes, da Hrvaška postane del EU-ja
Ob tem še poudarjajo, da hrvaška stran pri pogajanjih za članstvo v EU-ju upravičeno pričakuje razumevanje in pomoč Slovenije. "Slovenija ima strateški interes, da Hrvaška čim prej postane članica EU-ja, a pri tem Hrvaška ne more zahtevati, da Slovenija zanemari dejanske hrvaške poskuse reševanja dvostranskih vprašanj v okviru evropskih pogajanj." Na MZZ-ju opozarjajo, da Hrvaška vnaša enostranske rešitve in nenavadne zahteve v evropski pogajalski proces. Dodajajo, da nobena evropska vlada ne bi dopustila, da bi kandidatka za članstvo v pogajalski proces uvajala rešitve, ki škodujejo članici.

Hrvaška tako lahko od prihodnje slovenske vlade pričakuje konstruktiven pristop, a "je obenem nadvse nenavadno, da poskuša s takšnimi komplimenti diskvalificirati sedanjo vlado, ki je bila ves čas dejansko konstruktivna do hrvaške kandidature," so še zapisali na MZZ-ju.

A. M.