Leta 2019 je bila pričakovana povprečna delovna doba v uniji za populacijo, starejšo od 15 let, 35,9 leta. To je bilo za 0,2 leta več kot leta 2018 in za 3,6 leta več kot leta 2000. Razlika med spoloma se na tem področju zmanjšuje, so sporočili ta teden.

Za moške je bila leta 2019 pričakovana delovna doba 38,3 leta, za ženske pa 33,4 leta. Čeprav je bila pričakovana povprečna delovna doba za moške daljša vse od začetka beleženja, se razlika med spoloma zmanjšuje. Leta 2000 so moški delali 7,1 leta dlje od žensk, leta 2019 pa 4,9 leta dlje.

Med članicami imata najdaljšo pričakovano delovno dobo Švedska (42 let) in Nizozemska (41 let) ter sta tako v uniji edini, kjer je pričakovana delovna doba daljša od 40 let. Sledijo Danska (40 let), Nemčija (39,1 leta) in Estonija (39 let).

Najkrajšo pričakovano delovno dobo imajo Italija (32), Hrvaška (32,5 leta) in Grčija (33,2 leta). Slovenija se s 35,9 leta uvršča v povprečje.

V primerjavi z letom 2000 se je pričakovana delovna doba lani podaljšala v vseh članicah EU-ja z izjemo Romunije, kjer se je skrajšala za 2,2 leta. Delovna doba se je v teh 19 letih najbolj podaljšala na Malti (za 7,6 leta), Madžarskem (za 6,9 leta) in v Estoniji (za 5,6 leta), najmanj pa na Danskem (za 1,7 leta) in v Grčiji (za 1,8 leta). V Sloveniji se je podaljšala za 4,1 leta.