Evropska komisija je predlagala, da naj bi predvideli za 136 milijard evrov izplačil, evropski parlament bi izdatke še nekoliko povečal, države članice pa jih želijo oklestiti za dobro milijardo evrov. Kompromis bodo nato iskali v tako imenovanem spravnem postopku.

Čeprav uradno spravni postopek poteka o evropskem proračunu za prihodnje leto, imajo pogajalci na mizi tako rekoč vsa odprta proračunska vprašanja - krpanje luknje v letošnjem proračunu, potrjevanje prihodnjega proračuna in dokončno zeleno luč za prihodnji sedemletni finančni okvir Unije. Vse je povezano in kompromis bo mogoč le, če bodo našli rešitve za vse.

V letošnjem proračunu po oceni komisije ni dovolj denarja za plačilo vseh odobrenih računov, zato komisija in parlament vztrajata, da članice na novo napolnijo blagajno. Dogovor o dodatnih 11 milijardah evrov je že dosežen, poslanci pa vztrajajo, da morajo države svež denar zagotoviti tudi za poplačilo 400 milijonov evrov pomoči po poplavah v Nemčiji, na Češkem, Madžarskem in v drugih državah. Članice želijo denar za to prerazporediti z drugih postavk.

Države želijo več denarja nameniti malim podjetjem
Glede proračuna za prihodnje leto se svet in parlament razhajata še o višini izdatkov. Države so zaradi zategovanja pasu doma pripravljene zagotoviti 136 milijard evrov izplačil, poslanci želijo poldrugo milijardo več. Tudi ob tem povišanju bo proračun za 5 odstotkov manjši od letošnjega, poudarjajo parlamentarci. Pospešeno želijo financirati mala podjetja prek programa Cosme, študentski Erasmus in raziskovalno Obzorje, zagotovili bi tudi več denarja za pomoč najbolj ogroženim prek Karitasa in Rdečega križa. Po tragediji na Lampedusi želijo okrepiti mejno agencijo Frontex, pa tudi Europol.

Časa za spravni postopek je 21 dni, če dogovora ne bo do srede, Uniji grozi, da bo svoje delovanje in programe financirala po dvanajstinah letošnje porabe ali - če bo ta manjši - po osnutku proračuna, ki ga je pripravila komisija.