Deveterica držav je nasprotovanju plinske povezave med Rusijo in Nemčijo čez Baltsko morje izrazila tudi v pismu, ki ga je naslovila na Evropsko komisijo. Projektu med drugim nasprotujejo Italija, Bolgarija, Poljska, Litva in Slovaška. V razpravi je bil zelo glasen italijanski premier Matteo Renzi, kritična pa je bila tudi predsednica Litve Dalia Grybauskaite, ki je prepričana, da je to nov poskus ruskega velikana Gazproma po načelu deli in vladaj. Angela Merkel je bila bolj redkobesedna in je dejala, da gre za zasebni projekt.

Izidi razprave so suhoparni sklepi, da mora vsak nov infrastrukturni projekt popolnoma spoštovati evropsko energetsko zakonodajo in cilje energetske unije, kamor sodijo tudi zmanjševanje energetske odvisnosti, ter diverzifikacijo energetskih virov in poti. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dodal, da Severni tok 2 teh ciljev, kot kaže, ne izpolnjuje. Z zgraditvijo bi se namreč povečala odvisnost Evrope od enega dobavitelja. Gazprom bi imel s tem prevladujoč položaj na nemškem trgu, kjer bi se njegov tržni delež povečal na več kot 60 odstotkov. Po besedah Tuska bi Severni tok 2 tudi izsušil tranzit čez Ukrajino. Nekatere države želijo pojasnilo, zakaj Južni tok ni bil izvedljiv, Severni pa je. Tehnično in pravno analizo bo pripravila Evropska komisija in podala sodbo o projektu.

Tudi slovenski premier Miro Cerar je poudaril, da mora biti vsak projekt strogo obravnavan po pravilih EU-ja. Dodal je, da morajo za Severni tok veljati enaka pravila, kot so za Južnega, ki je propadel. Obenem je pristavil, da Slovenija ne sodeluje na nobeni strani in se ne pozicionira. O geopolitičnem kontekstu je Cerar dejal, da je odnos med EU-jem in njenimi članicami ter Rusijo zelo zapleten in kompleksen. EU po njegovih besedah kot celota vztraja pri sankcijah, dokler ne bo v celoti uresničen mirovni dogovor iz Minska, po drugi strani pa ima vsaka članica svoje dvostranske odnose z Rusijo, bolj ali manj tesne stike, pri čemer se pojavljajo različni interesi in pogledi.

Ukrajina, Gruzija in Kosovo kmalu brez vizumov
Evropska komisija je predlagala vizumsko liberalizacijo za Ukrajino in Gruzijo, sledilo pa naj bi jima še Kosovo. Ko bosta odločitev potrdila Evropski parlamenti in Evropski svet, bodo njihovi državljani lahko prosto potovali po EU-ju. "Evropska komisija je zjutraj sprejela pozitivno stališče glede vizumske liberalizacije za Gruzijo, Kosovo in Ukrajino," je po koncu vrha EU-ja dejal predsednik komisije Jean-Claude Juncker, ki je voditelje članic EU-ja zaprosil za hitro odločitev glede tega. Na začetku leta bodo zdaj pripravili formalni predlog Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu.

Juncker je dodal, da so bili njegovi pogovori z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom na začetku tedna namenjeni usklajevanju zadnjih podrobnosti. Kosovo sicer mora še izpolniti osem zahtev. Takoj ko bo Priština izpolnila zadnja merila in vzpostavila učinkovite ukrepe za preprečitev novega migracijskega toka v EU-ju, bo komisija predlagala odpravo vizumov, so sporočili.

"Lahko bo trajalo od tri do šest, sedem mesecev," je evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos odgovoril, kdaj bodo dejansko lahko Ukrajinci in Gruzijci v EU prišli brez vizuma, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vizumska liberalizacija za omenjene države je povezana z njihovimi odnosi z Rusijo in rusko vpletenostjo v konflikt z Ukrajino. Liberalizacija bi lahko naletela na negativen odziv Moskve, saj je EU pri uvedbi sankcij zaradi ukrajinske krize zamrznil pogajanja o vizumski liberalizaciji za Rusijo.

Referendum o britanskem članstvu lahko že 2016
Na vrhu EU-ja so bile v središču tudi zahteve Londona po boljšem položaju v EU-ju oziroma reformah pred referendumom o članstvu Velike Britanije v EU-ju, napovedanim za leto 2017. V Bruslju je britanski premier David Cameron nakazal, da bi referendum lahko pripravili že prihodnje leto, potem ko bi dosegel dogovor o britanskih zahtevah glede reform EU-ja. "Menim, da bo leto 2016 leto, ko bomo dosegli nekaj resnično pomembnega, kar bo v temeljih spremenilo odnos Velike Britanije z EU-jem in končno odgovorilo na skrbi Britancev glede našega članstva," je na novinarski konferenci dejal Cameron. Ocenil je, da je bil na vrhu dosežen dober napredek. Pot do dogovora v februarju po njegovem mnenju obstaja, a bo težko.

Angela Merkel je bila glede kompromisa z Veliko Britanijo optimistična in ni izključila možnosti spremembe pogodbe EU-ja, a ne v bližnji prihodnosti, temveč pozneje. Najbolj težavna je britanska zahteva po omejitvi dostopa do socialnih pravic. Preostala tri področja, ki jih izpostavljajo, so krepitev konkurenčnosti, odnos med članicami z evrom in brez njega ter suverenost in vloga nacionalnih parlamentov. V sklepih vrha so voditelji EU-ja zapisali, da so se po vsebinski in konstruktivni razpravi dogovorili za tesno sodelovanje, da bi poiskali vzajemno zadovoljive rešitve za vsa štiri področja, na katerih Britanija zahteva reforme, na vrhu, ki bo 18. in 19. februarja.