Voditelji 27 članic Evropske unije brez britanske premierke Therese May so pričakovano sprejeli prve usmeritve za prihodnje odnose z Veliko Britanijo po brexitu.

Pogajanja o prihodnjih odnosih naj bi se začela aprila.

EU in London sta se do zdaj dogovorila o približno 80 odstotkih ločitvenega sporazuma, ki pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter prehodno obdobje.

Eno glavnih odprtih vprašanj je meja na irskem otoku. Voditelji so kot rok za napredek pri tem vprašanju določili junij. Ob tem so pozvali k okrepitvi prizadevanj za dogovor o ostalih ločitvenih vprašanjih in izpostavili, da "ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno".

Cilj je, da je ločitveni oziroma izstopni sporazum dorečen do oktobra in da nato steče proces ratifikacije. Britanija naj bi iz Unije izstopila 29. marca 2019.

Takrat naj bi se začelo prehodno obdobje, ki naj bi trajalo 21 mesecev, torej do konca decembra leta 2020. V tem obdobju Velika Britanija ne bo več sodelovala pri odločanju Unije, bo pa morala spoštovati vso evropsko zakonodajo.

Aprila tudi o prihodnosti
Aprila naj bi se vzporedno začeli pogajati o prihodnjih odnosih, ki naj bi temeljili na prostotrgovinskem sporazumu z ničelnimi carinami in brez kvot ter na sodelovanju v zunanji, obrambni in varnostni politiki ter v boju proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu.

Prihodnje partnerstvo naj bi med drugim naslovilo globalne izzive, zlasti podnebne spremembe, trajnostni razvoj in čezmejno onesnaževanje, ter vključevalo ambiciozne določbe o gibanju oseb na podlagi popolne vzajemnosti in nediskriminacije ter v povezavi s socialnimi vprašanji.

Ob tem voditelji poudarjajo, da bodo upoštevali stališča Britanije, ki omejujejo globino prihodnjega partnerstva. Izstop iz carinske unije in notranjega trga bo neizogibno vodil v trenja v trgovini, so opozorili.