Članice Unije bodo tako imele pravno podlago za preprečevanje izvoza ali dobave omenjenega blaga Libiji, ko bo obstajal utemeljen sum, da ga bodo uporabljali tihotapci in trgovci z ljudmi.

Omejitve, ki bodo veljale tudi za napihljive čolne in zunajkrmne motorje na poti v Libijo prek EU, ne bodo preprečile izvoza ali prodaje omenjenega blaga za zakonito uporabo civilistov, na primer ribičev.

Podaljšali misijo Eubam
Ministri so tudi potrdili podaljšanje misije Eubam, ki je do zdaj pomagala libijskim oblastem pri upravljanju južne meje, pregonu in kazenskem pravosodju, do konca decembra 2018, zdaj pa bo tudi načrtovala morebitno misijo za zagotavljanje civilne zmogljivosti ter krizne pomoči.

Poudarili so pomen pomorske operacije Sophia, namenjene uničenju poslovnega modela tihotapcev in trgovcev z ljudmi v južnem osrednjem Sredozemlju, ki ima tudi dve podporni nalogi: usposabljati libijsko obalno stražo in prispevati k izvajanju embarga ZN na orožje.

Do konca meseca se pričakuje tudi sprememba mandata Sophie, ki pa naj bi bila tehnična in naj ne bi spreminjala narave operacije. Nanašala naj bi se na krepitev zmogljivosti usposabljanja libijske obalne straže in njenega sodelovanja z drugimi agencijami. Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini je ob tem opozorila, da razširitev mandata Sophie za njeno delovanje v libijskih vodah ne bi zahtevala le povabila libijskih oblasti, temveč tudi več sredstev.

Slovenska ladja Triglav bo šla spet na misijo
Da bo za operacijo Sophia in tudi za druge dejavnosti za soočanje s prebežništvom treba nameniti več finančnih sredstev, je poudaril tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Slovenija pripravlja ladjo Triglav na ponovno napotitev v operacijo Sophia, ki je načrtovana na začetku prihodnjega leta, je spomnil minister.

80 odstotkov prebežnikov prišlo iz Libije
Letos je Sredozemsko morje po podatkih Mednarodne organizacije za prebežništvo prečkalo že več kot 100.000 prebežnikov, od tega jih je prišlo več kot 80 odstotkov s čolnom iz Libije v Italijo.

EU zagrozila z dodatnimi sankcijami proti Severni Koreji
Zunanji ministri EU so zagrozili tudi z novimi sankcijami proti režimu v Severni Koreji zaradi nedavnega preizkusa medcelinske rakete, ki so jo označili za popolno kršitev resolucij Varnostnega sveta ZN. EU bo premislila o "nadaljnjem odzivu v tesnem sodelovanju s ključnimi partnerji in v skladu z usmeritvami VS ZN, še zlasti o dodatnih avtonomnih omejevalnih ukrepih". EU je prve sankcije proti Severni Koreji uvedla leta 2006 v sklopu mednarodnih prizadevanj za ustavitev njenega jedrskega in raketnega programa.

Sankcije tudi za predstavnike sirskega režima
Na dnevnem redu je bil še en primer sankcij. Zunanji ministri EU so se dogovorili za uvedbo sankcij proti še šestnajstim sirskim vojaškim predstavnikom in znanstvenikom zaradi njihove povezave s kemičnim napadom na civiliste v Siriji. Med šestnajstimi kaznovanimi osebami je osem visokih vojaških predstavnikov sirskega režima in osem znanstvenikov, vpletenih v dejavnosti, povezane s kemičnim orožjem. Imena bodo znana v torek. Gre za aprilski napad v mestu Kan Šejkun v severozahodni sirski provinci Idlib, v katerem so po oceni Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) uporabili prepovedan živčni bojni strup sarin. Umrlo je najmanj 87 ljudi, med njimi otroci.