Avstrija je mejni nadzor s Slovenijo in Madžarsko prvič uvedla na vrhuncu begunske krize leta 2015, odločitev pa utemeljila z velikim migracijskim pritiskom. Spomladi je nadzor podaljšala za pol leta.

Število prošenj za azil v Avstriji se je v juniju sicer zmanjšalo. Po podatkih avstrijskega ministrstva za notranje zadeve so jih našteli okoli 5000, kar je za skoraj polovico manj kot v enakem obdobju lani. V zadnjega pol leta so našteli okoli 23.000 prosilcev za azil – lani v enakem obdobju skoraj 10.000 več.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je dejal, da se je število prosilcev za azil zmanjšalo zaradi treh dejavnikov, in sicer mejnega nadzora, hitrih azilnih postopkov in vračanja prebežnikov v domovino oziroma mednarodnega sodelovanja. Ministrstvo je pri tem omenilo končanje brezvizumskega režima za Indijce in Tunizijce v Srbiji ter sporazuma o vračanju z Indijo in Marokom.

Glede na objavljene podatke je med prosilci za azil največ državljanov Sirije in Afganistana, sledijo Maroko, Turčija in Bangladeš.