Dobrih šest let po padcu evropske ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem je nemški zunanji minister Guido Westerwelle zamisel predstavil na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije v Köbenhavnu.

Z zavrnitvijo ustavne pogodbe leta 2005 so Francozi in Nizozemci sprožili institucionalno krizo, ki se je decembra leta 2009 končala z uveljavitvijo lizbonske pogodbe.

"V Evropi potrebujemo pravo ustavo," je dejal Westerwelle, ki meni, da je treba odpreti novo poglavje v evropski politiki in okrepiti učinkovitost odločanja. Prepričan je, da obstoječa lizbonska pogodba ni dovolj za doseganje hitrejše gospodarske rasti in večjega vpliva na svetovno gospodarstvo.

Evropa potrebuje več demokratične globine
Evropa je po njegovih besedah več kot notranji trg ter krepitev in širitev gospodarskih priložnosti - je tudi skupnost vrednot. "Evropa potrebuje več učinkovitosti in več demokratične globine," je dejal.

"Razprava o novi evropski ustavi je nujna in neizbežna. V svetu so se pojavila nova središča moči, mi pa moramo odpreti novo poglavje v evropski politiki. Potrebujemo učinkovitejše strukture za sprejemanje odločitev," je sporočil svojim kolegom.

Razpravo o ustavi naj bi znova zagnali v prihodnjih tednih, ko naj bi se v Berlinu sešla majhna skupina zunanjih ministrov, ki naj bi razpravljala o vprašanjih prihodnosti Evrope.

Berlin želel dopolniti lizbonsko pogodbo
Zaradi javne frustracije glede finančne krize in pomoči državam v največjih težavah si je Nemčija v zadnjem letu močno prizadevala za dopolnitev lizbonske pogodbe. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je novembra lani napovedal, da želi Berlin do konca leta 2012 spremeniti lizbonsko pogodbo in postaviti temelje za skupno finančno politiko sedemindvajseterice.

Nemčija meni, da so spremembe potrebne za zagotovitev strožje finančne discipline in da je treba zavarovati povezavo pred nadaljnjimi finančnimi težavami. Načrt Berlina je decembra preprečil London.