Nemčija bo predsedovanje Svetu EU-ja za šest mesecev prevzela julija, sledila bo Portugalska, Slovenija pa bo predsedovala v drugi polovici prihodnjega leta, in sicer drugič po vstopu v Unijo. Prvič je predsedovala v prvi polovici leta 2008, ko je vlado vodil Janez Janša.

"Program je kompromis, ki izraža poglede vseh. Niso vsi izpostavljeni vidiki za vse države enako pomembni. Načeloma je dovolj širok, da bo omogočal določene nacionalne specifike v okviru šestmesečnega programa," je povedal Dovžan ob robu zasedanja ministrov EU-ja za evropske zadeve.

Dejal je, da je bilo treba program v prejšnjih treh mesecih ponovno pregledati zaradi krize, povezane z novim koronavirusom, zlasti z namenom izboljšanja pripravljenosti Unije na prihodnje krize. Prva in najpomembnejša stvar po Dovžanovih besedah pa bo prihodnji večletni proračun Unije, saj načrtov ne bo mogoče izvesti brez ustrezne finančne podpore.

V Sloveniji je kriza covida-19 prekinila priprave. Bilo pa je tudi nekaj menjav. Vmes je bil poudarek na vsebinah programa tria, medtem ko logistično-organizacijski del ni mogel potekati, kot bi sicer brez javnozdravstene krize, je pojasnil Dovžan.

Državni sekretar je ob tem poudaril potrebo po alternativnem scenariju, ki ga narekuje negotovost glede epidemiološkega razvoja in morebitnega drugega vala. Opozoril je zlasti na možnost potrebe po odpovedi ali virtualni izvedbi fizičnih zasedanj v primeru drugega vala. "Vsaka sprememba lahko pomeni, da neki prostor naenkrat ni več uporaben," je ponazoril.

Na vprašanje, ali bo med slovenskim predsedovanjem vrh EU-ja in Zahodnega Balkana, je odgovoril, da ga v osnutku programa ni, a da tudi Portugalci sprva niso načrtovali vrha EU-ja in vzhodne soseščine, pa zdaj ga. Slovenija bo morala biti po njegovih besedah prožna, pri čemer se lahko zgodi, da bo treba organizirati še kak drug vrh, ne samo tega, je pa še prezgodaj govoriti o konkretnih načrtih.

Berlin za krepitev vladavine prava

Medtem je nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth poudaril, da je treba premagati koronsko krizo ter si obenem prizadevati za bolj socialno, vzdržno in demokratično Evropo, ki mora še zlasti v teh kriznih časih okrepiti vladavino prava v vseh članicah EU-ja.

Najti pa je treba tudi solidarnostni odziv na priseljevanje in nadaljevati boj proti podnebnim spremembam.

Njegova portugalska kolegica Ana Paula Zacarias je poudarila izboljšanje odpornosti gospodarstev v primežu pandemije in posebno pozornost namenila socialni razsežnosti krize in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Politični zagon temu naj bi dal socialni vrh maja prihodnje leto.

Dovžan pa je v tem skupnem sporočilu za javnost poudaril spodbujanje vzdržne in vključujoče rasti ob integriranju zelenega prehoda in digitalne preobrazbe, izboljšanje odpornosti Evrope z razvojem načrtov za spoprijemanje z izzivi, kot so pandemije, svetovni kibernetski napadi, priseljevanje, ter ambiciozno sosedsko politiko na vzhodu in jugu.