Na volitvah konec maja tako v Nemčiji ne bo več volilnega praga, ki manjšim strankam preprečuje vstop v parlament. Triodstotni volilni prag krši načeli enakosti volilne pravice in enakih možnosti strank, je ob razglasitvi sodbe v Karlsruheju dejal predsednik sodišča Andreas Vosskuhle. Trije od osmih sodnikov so sicer glasovali proti odločitvi.

Nemško ustavno sodišče je že leta 2011 takrat veljavni petodstotni prag za izvolitev v Evropski parlament razglasilo za protiustavnega. Bundestag je nato lani določil triodstotni volilni prag, a se je na to odločitev pritožilo 19 skupin, od Piratske stranke do skrajno desnega NPD-ja.

Glas vsakega volivca mora imeti enako vrednost in enake možnosti za uspeh, je danes dejal Vosskuhle. "Vsi volivci morajo imeti z glasom, ki ga oddajo, enak vpliv na volilni izid," je poudaril.

Le za evropske volitve
V središču razprave o pragu je bilo tudi vprašanje, ali je ta nujen za zagotovitev normalnega delovanja parlamenta. "Po prepričanju sodišča ni tako," je dejal njegov predsednik. To bi se sicer lahko v prihodnosti spremenilo, če bi Evropski parlament podobno kot bundestag za izvolitev in podporo vlade potreboval stabilno večino, je dejal.

Odločitev sodišče ne bo imela vpliva na volitve v zvezni parlament ali deželne parlamente.

Slovenija nima volilnega praga
Pri volitvah evropskih poslancev sicer vsaka država članica Evropske unije sama, a znotraj določenih okvirov, sprejema svoja volilna pravila. 13 držav, med njimi tudi Slovenija, tako za vstop v Evropski parlament nima volilnega praga, preostale pa imajo petodstotnega ali nižjega.

V Evropskem parlamentu trenutno sedi 766 poslancev. Vsakih pet let jih volijo volilni upravičenci držav članic Unije. Nove volitve bodo potekale konec maja, v Sloveniji 25. maja. Po volitvah se bo število poslancev zmanjšalo na 751.