V odzivu na oceno komisije so na ministrstvu zapisali, da sta bili v DZ-ju ravno danes sprejeti še dve noveli zakonov s področja pravosodja in tako skupaj pet na tej redni seji.

"Glavni cilji sprejetih sprememb in dopolnitev so učinkovitejši in hitrejši postopki, večja transparentnost in ekonomičnost ter optimizacija delovnih procesov," so zapisali na ministrstvu in dodali, da sodnike in tožilce s spremembami zakonsko zavezujejo k bolj transparentnemu delovanju in višjim etičnim standardom.

"Zaupanje v pravno državo namreč izvira tudi iz zavesti javnosti, da so se notranji samonadzorni mehanizmi pravosodnih sistemov zmožni transparentno in odločno odzivati na nepravilnosti v lastnih vrstah ter jih ustrezno sankcionirati," so še pojasnili.

Neodvisnost slovenskega pravosodja se je še zmanjšala
Iz Bruslja so namreč sporočili, da je Slovenija po zaznani neodvisnosti pravosodja, ki lahko med drugim negativno vpliva na investicije, na podlagi podatkov iz let 2013-2014 peta najslabša članica. Najslabša je Slovaška, sledijo Bolgarija, Hrvaška, Španija in Slovenija. Najbolj neodvisno pravosodje ima Finska, sledita Danska in Irska.

V večini članic se je zaznana neodvisnost v preteklih treh letih izboljšala ali ostala stabilna, v Bolgariji, Španiji in Sloveniji pa se je že tako nizka stopnja zaznane neodvisnosti še poslabšala, je na predstavitvi izsledkov opozorila evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova.

Glavna ugotovitev pregleda je, da se je učinkovitost pravosodnih sistemov na splošno izboljšala, vendar pa še vedno obstajajo precejšnje razlike med posameznimi članicami. Ob tem je dodala, da pregled stanja v pravosodju članic EU-ja ni "lepotno tekmovanje", temveč je njegov namen prispevati k izboljšanju kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov ter s tem k spodbujanju naložb in gospodarske rasti.

Slovenija pozitiven zgled pri zaostankih v nekazenskih zadevah
Slovenijo je komisarka izpostavila še enkrat v svoji osemminutni uvodni predstavitvi, tokrat kot pozitiven zgled. "Veseli me, da opažamo nekaj spodbudnih znamenj izboljšanja učinkovitosti pravosodnih sistemov v članicah, na primer v Sloveniji pri zmanjšanju sodnih zaostankov v nekazenskih zadevah," je dejala.

Sloveniji je komisija med drugim priporočila, naj učinkovito ukrepa v boju proti korupciji, naj nadalje skrajša sodne postopke na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih zadevah, vključno z zadevami v okviru zakonodaje o insolventnosti, in naj zmanjša število primerov, ki čakajo na obravnavo, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje in insolventnost.

Po deležu sodnikov Slovenija na prvem mestu
Poročilo sicer kaže tudi, da smo po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev na 1. mestu (tako kažejo podatki za leto 2013, pa tudi 2012 in 2011, vendar pa se je število v omenjenem obdobju nekoliko znižalo), medtem ko smo po številu odvetnikov na 100.000 prebivalcev na 22. mestu. Največ odvetnikov imajo v Luksemburgu, kjer se je med 2010 in 2013 njihovo število povečalo, najmanj pa na Finskem. Najmanj sodnikov imajo na Irskem. Ob tem velja dodati, da Velika Britanija ni vključena v lestvici.

Pri pregledu usposabljanja sodnikov komisija sicer ugotavlja, da se je v večini članic več kot petina sodnikov udeležila stalnega usposabljanja na področju prava EU-ja ali prava drugih članic. To znatno presega letni cilj petih odstotkov delavcev v pravni stroki, ki bi se morali udeležiti usposabljanja, da bi do leta 2020 dosegli cilj 50 odstotkov. Slovenija je pri usposabljanju sodnikov po komisijini razpredelnici na prvem mestu, daleč pred drugouvrščeno Estonijo.

Višja je stopnja sodišča, manj je žensk
Jourova je izrecno opozorila na zastopanost žensk na najvišjih položajih: višja je stopnja sodišča, manj je poklicnih sodnic. Kljub pozitivnim trendom pri deležu poklicnih sodnic na sodiščih prve in druge stopnje mora tako večina članic storiti še veliko, da bi na vrhovnih sodiščih zagotovila uravnoteženo zastopanost spolov od 40 do 60 odstotkov, opozarja komisija.

Slovenija je po deležu poklicnih sodnic na prvostopenjskih in drugostopenjskih sodiščih na vrhu. Komisijina razpredelnica kaže, da je bilo na sodiščih prve stopnje v letu 2013 v Sloveniji okoli 80 odstotkov sodnic, na sodiščih druge stopnje pa okoli 70 odstotkov. Na vrhovnem sodišču je ta delež za približno polovico manjši, okoli 36-odstoten, se je pa med letoma 2007 in 2014 povečalo število sodnic na vrhovnem sodišču.

Letošnji pregled prinaša nekaj novosti: Bruselj je uvedel nekatere nove kazalce, med njimi uporabo informacijskih tehnologij, učinkovitost alternativnega reševanja sporov v javnem naročanju in enakost spolov na sodniških položajih. Prvič je komisija pod drobnogled vzela tudi usmeritve na treh ključnih področjih - pri učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti pravosodja, ki je po navedbah komisije ključno za spodbujanje naložb in gospodarsko rast.

Slovenija po porabi za sodstvo nad evropskim povprečjem
Lani je komisija za Slovenijo ugotovila, da je po merilu zaznane neodvisnosti med manj uspešnimi, po številu nerešenih primerov in po trajanju reševanja sodnih primerov pa v povprečju. V primerjavi z drugimi članicami je Slovenija poleg omenjenega lani izstopala po večji uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije, sicer pa je bila med državami, ki glede na število prebivalcev za sodstvo porabijo več denarja od povprečja v EU-ju.