Ribiči, ki bi se odpovedali ribolovu z velikimi ladjami, bi dobili evropsko finančno podporo za odprtje morskih ribogojnic. Foto: BoBo
Ribiči, ki bi se odpovedali ribolovu z velikimi ladjami, bi dobili evropsko finančno podporo za odprtje morskih ribogojnic. Foto: BoBo
Ribištvo
Italijanski ribiči naj bi imeli 4-krat večjo floto od hrvaške. Foto: BoBo


Evropska unija je Hrvaški kot novi članici posredovala dvomljivo ponudbo, milijonske subvencije v zameno za zmanjšanje hrvaške ribiške flote. Odzivi so različni.

Bruseljski birokrati so pred časom izračunali, da je v evropskih morjih 62 odstotkov ribjih staležev čezmerno izlovljenih, razmere so še bolj skrb vzbujajoče v Jadranskem morju, kjer čezmeren izlov doseže 80 odstotkov. Zmogljivost ribiških flot v EU-ju tako kar za dve tretjini presega razpoložljivost ribjih staležev.
Iz Bruslja je bila zato letos hrvaškim ribičem posredovana zanimiva ponudba. Če se odpoveste ribarjenju, vam prek subvencij odkupimo ladje in vso ribiško opremo ter vam dodamo še denar za začetek novega posla.
Odzivi so različni. Poslanec hrvaškega sabora, sicer sam nekdaj ribič, Petar Baranović pravi, da ponudbo podpira, saj naj bi prispevala k obnovi ribjega zaroda v Jadranskem morju. Ribiči, ki bi se odpovedali ribolovu z velikimi ladjami, pa bi dobili še evropsko finančno podporo za odprtje morskih ribogojnic.
Profesor Alen Soldo, strokovnjak za ribištvo Univerze v Splitu, pravi, da podatek o čezmerni izlovljenosti v Jadranu sicer drži, a zanjo niso krivi hrvaški, ampak italijanski ribiči, ki imajo 4-krat večjo floto plovil. Zato evropske birokrate najprej usmerja na italijansko stran.
Hrvaški ribiči pa so neodločeni, zavedajo se, da je rib v Jadranu res vse manj in da se jim posel ob vse dražjem gorivu in opremi komaj še izplača, a tradicija je tradicija in evropski denar za začetek novih poslov zna hitro izpuhteti.

Vanja Vardjan, Radio Slovenija