Ministri so v okviru schengenskega sveta, v katerem so tudi članice schengenskega območja, ki niso v EU-ju, razpravljali o prihodnosti vizumske politike, je dejala Malmer Stenergard. Pri tem so se po njenih besedah osredotočili na merila za uvedbo brezvizumskega režima za tretje države in postopke za začasno ukinitev tovrstnega režima, če se zgodi zloraba.

"Iz razprave lahko povzamem, da je bila med ministri polna podpora prenovi mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, da bi lahko EU odgovoril na zlorabe," je dejala švedska ministrica, katere država trenutno predseduje Svetu EU-ja.

Pozdravila je napoved evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson, da bo pripravila predlog zakonodaje za prenovo tega mehanizma.

Johansson je na novinarski konferenci po zasedanju poudarila, da bo to vzelo nekaj časa, a da je pripravljena začeti pripravljati zakonodajo.

Po njenih besedah je skrajni čas za začetek razprave o tem, saj so lani 20 odstotkov od milijona prošenj za azil v članicah EU-ja vložili ljudje, ki za prihod niso potrebovali vizuma. "To je zloraba sistema," je bila jasna komisarka.

Slovenski stalni predstavnik pri EU-ju Iztok Jarc se je na zasedanju zavzel za jasnejša merila, predvsem pa možnost hitrega zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti, ko se zgodijo zlorabe, so sporočili z notranjega ministrstva.

"Dobro delujoča vizumska politika Evropske unije in njeno dosledno izvajanje je temeljni pogoj za zagotavljanje dobrega delovanja schengenskega območja," je povedal veleposlanik Jarc, ki je na zasedanju nadomeščal notranjega ministra Boštjana Poklukarja.

Članice se sicer po besedah švedske ministrice strinjajo, da se je treba z izzivi na področju migracij spoprijemati celovito. Okrepiti je treba operativne ukrepe v zunanji razsežnosti migracij, obenem pa nadaljevati sprejemanje pakta o migracijah in azilu.

Komisarka Johansson je glede tega povedala, da so skoraj vsi ministri izrazili zavezanost, da je treba narediti zadosten napredek, da bi celoten pakt sprejeli pred iztekom mandata prihodnje leto.

Veleposlanik Jarc je sicer na današnjem zasedanju znova opozoril tudi na nadzor, ki ga Avstrija izvaja na meji s Slovenijo.

"Ta nadzor ne dosega svojega namena, kar vidimo v praksi, prizadeti pa so zlasti obmejno prebivalstvo, dnevni migranti in turisti. Torej večinoma naši državljani," je dejal. Evropsko komisijo kot varuhinjo pogodb EU-ja je, tudi v imenu drugih prizadetih držav, pozval k takojšnjemu ukrepanju.