Doseženi dogovor, ki bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, določa bolj strukturirane postopke ponovne uvedbe nadzora na notranjih schengenskih mejah, navajajo v Svetu EU-ja.

Kriteriji in utemeljitve držav članic za ponovno uvedbo nadzora bodo v skladu z dogovorom držav članic bolj objektivni, med drugim bodo morale opraviti oceno tveganja. Poleg tega bodo s podaljševanjem nadzora obveznosti držav članic pri utemeljevanju vse bolj zahtevne. To bo komisiji omogočilo temeljitejšo analizo nujnosti in sorazmernosti nadzora na notranjih mejah.

V Svetu EU-ja dodajajo, da upošteva nedavno razsodbo Sodišča EU-ja, ki je pojasnilo, da lahko članica schengenskega območja ob resni grožnji za svoj javni red ali notranjo varnost znova uvede nadzor na svojih mejah, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev. Današnji dogovor po navedbah Sveta EU-ja podaja odgovore na grožnje javnemu redu in notranji varnosti.

Če bo potreba po nadzoru na notranjih mejah EU-ja potrjena tudi po izteku dveh let in pol, bo morala država članica o nameri, da podaljša nadzor obvestiti Evropsko komisijo. Podati bo morala utemeljitev in določiti datum, ko pričakuje, da bo lahko nadzor odpravila. Komisija bo nato izdala priporočilo, pri čemer bo upoštevala načeli nujnosti in sorazmernosti. To bo morala članica upoštevati.

Besedilo uveljavlja tudi nove alternativne ukrepe nadzoru na notranji meji, med temi so učinkovitejši okvir za policijski nadzor na obmejnih območjih članic.

Tatjana Bobnar za sorazmernost ukrepov

Slovenska notranja ministrica Tatjana Bobnar je na zasedanju poudarila, da Slovenija načelno podpira predlog reforme zakonika o schengenskih mejah. Slovenija načelno ne nasprotuje ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, vendar mora biti ta vedno skladen z načeli sorazmernosti in nujnosti. Predvsem pa mora biti to začasen ukrep, uveden šele, ko so izčrpani drugi alternativni ukrepi, so sporočili z notranjega ministrstva.

"Ukrepa, ki ni časovno omejen, tako ne morem podpreti," je dejala. Ob tem je spomnila na dejstvo, da več držav članic že vrsto let ohranja nadzor na notranjih mejah v nasprotju s temeljnim načelom schengenskega območja, in - kot je nedavno ugotovilo Sodišče EU-ja - tudi v nasprotju z obstoječim pravnim redom.

Nadzor na meji s Slovenijo med drugim že vse od množičnega prihoda beguncev pred leti izvaja Avstrija. Nazadnje so ga sredi maja podaljšali še za pol leta, med razlogi pa navedli tudi vojno v Ukrajini.

Preboj glede solidarnostnega mehanizma za prerazporejanje prosilcev za azil

Notranji ministri so na zasedanju dosegli tudi velik napredek pri pogovorih o solidarnostnem mehanizmu za prerazporejanje prosilcev za azil in o okrepitvi zaščite meja EU-ja, je sporočil francoski notranji minister Gérald Darmanin.

Države članice bi v skladu z mehanizmom sprejemale prosilce za azil iz držav prvega vstopa ali pa bi jim namesto tega pomagale finančno ali pa z osebjem. Besedilo politične izjave predvideva določitev letnega števila premestitev. Za prvo leto je cilj premestitev 10.000 ljudi, so pojasnili viri pri EU-ju.

"Velik napredek na zasedanju notranjih ministrov pri paktu o azilu in migracijah: podpora velike večine uredbi o okrepitvi zaščite meja EU-ja ter uredbi o solidarnostnem mehanizmu za pomoč državam članicam, ki so pod hudim pritiskom," je sporočil Darmanin, ki je vodil zasedanje.

Napovedal je, da bosta francosko predsedstvo Svetu EU-ja in Evropska komisija v prihodnjih dneh sklicala zasedanje solidarnostne platforme, da bi konkretizirali današnji "zgodovinski dogovor". V okviru solidarnostne platforme sicer države članice izmenjujejo predvsem informacije o sprejemanju ukrajinskih beguncev.

Politična izjava, ki jo obravnavajo notranji ministri po poročanju francoske tiskovne agencije AFP predvideva vzpostavitev solidarnostnega mehanizma, ki bi bil v veljavi eno leto in bi ga bilo mogoče obnoviti.

Tako je v pogajanjih o spremembah evropske migracijske politike očitno vendarle prišlo do premika. Blokada je predvsem posledica različnih stališč držav članic do migracij, ki izhajajo iz množičnega prihoda beguncev leta 2015.

Slovenija ne bo sodelovala v mehanizmu

Po navedbah slovenskega notranjega ministrstva se prostovoljnemu solidarnostnemu mehanizmu neuradno pridružuje 12 držav članic EU-ja, med njimi pa za zdaj ni Slovenije, ki pozdravlja prostovoljno naravo mehanizma.

"Slovenija podpira obvezno solidarnost, vendar meni, da mora biti ta dovolj fleksibilna, da država lahko pomaga na različne načine in v skladu s svojimi zmožnostmi. Bo pa vlada v prihodnje posebej ponovno naslovila vprašanje premestitev," so pojasnili na notranjem ministrstvu.

Za Slovenijo je poleg tega pomembno, da mora biti druga podpora prizadetim državam enakovredna premestitvam. Pri tem so na ministrstvu poudarili zlasti pomoč pri preprečevanju prihodov prebežnikov in vračanju prek svojih stikov s tretjimi državami, z napotitvami strokovnjakov, pomočjo v opremi, podporo agencij EU-ja in na druge načine.

Slovenija sicer načelno podpira prizadevanja francoskega predsedstva pri postopnem pristopu glede pogajanj o paktu za azil in migracije. Dodali so, da je ves čas podpirala paket, ki bi vključeval tudi dogovor o predlogu uredb o preverjanju na meji in Eurodacu. Do obvezne solidarnosti pri premeščanju prosilcev za azil je bila sicer zadržana že vlada pod vodstvom Janeza Janše.