"Gre za izjemno situacijo. Vsi upamo, da do tega v praksi ne bo prišlo," je dejal slovenski minister Gregor Virant. Slovenija schengenski paket po njegovih besedah podpira.

Bistvo je, da se okrepi evalvacijski mehanizem. Evropska komisija bo dobila večjo vlogo pri evalvaciji upravljanja schengenske meje, pri katerem doslej ni sodelovala, je izpostavil Virant.

Članice EU-ja sicer pri odločanju o vzpostavitvi začasnega nadzora v schengenskem prostoru po ministrovem prepričanju še vedno ohranjajo vajeti trdno v svojih rokah. Članice "še vedno ohranjajo ključno vlogo," je poudaril.

Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je izpostavila, da je "izjemno vesela" in da "smo lahko resnično ponosni", saj imamo zdaj "pravi, evropski" schengenski sistem, v katerem igra komisija osrednjo vlogo.

Schengen, kjer je mogoče notranje meje med članicami prečkati brez preverjanja potnih listin, je poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v Uniji. Zato je uvedba nadzora v območju, katerega smisel obstoja je, da nadzora v njem ni, občutljiva tema.

Reforma, ki jo je prinesla arabska pomlad, je dvodelna. Uvaja spremembe schengenskega zakonika in tako na novo določa pogoje, pod katerimi je mogoče začasno uvesti nadzor na notranjih mejah, in spremembe v sistemu ocenjevanja spoštovanja schengenskih pravil.

Potrditev notranjih ministrov je sicer predzadnje dejanje v dolgih in težavnih pogajanjih o schengenski reformi. Potrditi jo mora namreč še Evropski parlament, ki naj bi to storil na plenarnem zasedanju prihodnji teden.