Ministri so poudarili še, da se je treba izogibati spodbudam za nezakonite migracije. Zavzeli so se tudi za krepitev podpore tretjim državam, ki gostijo veliko število prebežnikov.

Evakuacija državljanov članic EU-ja in afganistanskih državljanov, ki so sodelovali z Unijo in državami članicami, ter njihovih družin, ostaja prednostna naloga in se bo nadaljevala, so izjavi še zapisali notranji ministri sedemindvajseterice.

Hojs za pomoč ranljivim skupinam, ne tudi moškim, "ki bežijo"

Vendar pri tem "ne smemo pozabiti na pomoč ranljivim skupinam. Tukaj so posebej izpostavljene ženske, otroci, starejši, ki jim je potrebno, v kolikor so na poti iz Afganistana, pomagati," je na novinarski konferenci v Bruslju dejal slovenski notranji minister Aleš Hojs. Države članice bodo v ta namen okrepile pomoč mednarodnim organizacijam neposredno v Afganistanu ali v sosednjih državah.

Hojs je pred tem dejal, da Slovenija v tem trenutku ne podpira odpiranja humanitarnih koridorjev, in dodal, da si nihče ne želi ponoviti množičnega prihoda beguncev iz leta 2015.

Po njegovih besedah se je slovenska vlada že odločila, da bo pri preselitvi tistih afganistanskih sodelavcev, ki so sodelovali z EU-jem ali Natom in so zdaj v Španiji, sodelovala, je še pojasnil Hojs. "Kakršno koli drugo relociranje ali kar tako na splošno jemanje, posebej ne tistih moških, ki namesto da bi doma branili žene, otroke in ranljive skupine, v najboljših letih iz države bežijo, teh pa v tem trenutku ali pa na splošno nismo pripravljeni sprejeti," je pojasnil v odgovoru na novinarsko vprašanje.

Ministri so se obenem zavzeli za krepitev podpore tretjim državam v regiji, ki gostijo veliko število prebežnikov. "Tem državam je treba pomagati tudi pri zagotavljanju ustreznih sprejemnih zmogljivosti, države članice se bodo prostovoljno odločale tudi za pomoč v obliki trajnih preselitev," je še dejal Hojs, ki je danes v imenu slovenskega predsedstva Svetu EU-ja vodil izredno zasedanje notranjih ministrov, posvečeno Afganistanu.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki se je udeležila srečanja, o konkretnih številkah glede preselitev iz Afganistana v EU sicer ni želela govoriti. Glede morebitnega množičnega prihoda beguncev iz Afganistana je po njenem potreben globalen odgovor, saj da ne gre za izziv, ki zadeva zgolj EU.

EU bo s tretjimi državami sodeloval tudi pri preprečevanju nezakonitih migracij iz regije, krepitvi zmogljivosti upravljanja meja ter preprečevanju tihotapljenja prebežnikov in trgovine z ljudmi.

Ministri so se pri tem zavzeli za okrepitev dela pristojnih agencij EU-ja, zlasti evropskega azilnega urada (Easo), agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) in Europola.

Sprejem izjave pod vprašajem zaradi nasprotovanja luksemburškega ministra

Današnje zasedanje je sicer zaznamovalo nasprotovanje Luksemburga skupni izjavi, katere sprejetje je do konca viselo v zraku. EU bi namreč po prepričanju luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna, pristojnega tudi za priseljevanje, moral pokazati več solidarnosti in sprejeti ogrožene ljudi iz Afganistana.

"EU bi moral biti pripravljen ponuditi od 40.000 do 50.000 mest za preselitev afganistanskih beguncev," je dejal luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, ki glede politike do Afganistana nasprotuje slovenskemu premierju Janezu Janši in avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu.

"S tem bi v EU v okviru preselitev na zakonit in varen način v sodelovanju z Visokim komisariatom ZN-a za begunce (UNHCR) prepeljali deklice, ženske, nekdanje sodnice, zagovornike človekovih pravic in druge, katerih življenje je neposredno ogroženo," je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Die Welt dejal luksemburški zunanji minister.

Asselborn, ki je kot minister pristojen tudi za priseljevanje, je bil pred današnjim izrednim zasedanjem notranjih ministrov EU-ja v Bruslju kritičen do avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza in slovenskega premierja Janeza Janše.

Luksemburški zunanji minister je za Die Welt izrazil naklonjenost sprejetju več deset tisoč afganistanskih beguncev v EU. "Upam, da bo prišlo do nasprotovanja gospodu Kurzu iz Avstrije in gospodu Janši iz Slovenije, ki sta oba jasno in odločno usklajena z Orbanom, Salvinijem in Le Penovo. Vsi zavračajo neposredno človeško solidarnost s trpinčenim afganistanskim ljudstvom v tem skrajno dramatičnem trenutku," je povedal. "S tem izgubljajo odliko biti Evropejec," je poudaril luksemburški minister. Večina držav članic se mora po njegovem prepričanju postaviti proti temu za vrednote EU-ja.

"To je prvič v 17 letih, da se ne strinjam z izjavo predsedstva," je prvotno nasprotovanje izjavi pojasnil Asselborn. Kot je še dejal, tega ni storil zaradi samega blokiranja, ampak ker je trdno prepričan, da bi se lahko EU bolj vključil v te "zelo zelo dramatične razmere v Afganistanu", in sprejel ljudi, ki so v smrtni nevarnosti.

Asselborn se je pri tem zavzel, da bi v današnjo skupno izjavo ministrov vključili povezavo na izjavo skupine G7 s 24. avgusta. Omenjena izjava G7 govori med drugim, da "si moramo tudi mi prizadevati za to", da ženske, otroci, novinarji in drugi, ki so v smrtni nevarnosti, dobijo neko življenjsko perspektivo, da "EU ne gleda stran", je dejal.

Dunaj Asselbornu očita "ceneni populizem"

Na očitke Asselborna se je že predtem ostro odzval tudi avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg in jih označil za absurdne. "Izkoriščanje tragičnih razmer v Afganistanu za ceneni populizem in slepo ponavljanje napak iz let 2015 in 2016 ne pomeni, da je nekdo dober Evropejec," je poudaril po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.

Dejal je, da Avstrija gosti četrto največjo afganistansko skupnost glede na število prebivalcev na svetu in drugo največjo v EU-ju. "Lepo bi bilo, da bi Asselborn pokazal podobno raven solidarnosti in človečnosti. Za to bi moral Luksemburg sprejeti šestkrat toliko Afganistancev, kot jih trenutno živi tam. Potem bi morda bil v položaju za deljenje nasvetov," je bil oster vodja avstrijske diplomacije.

Seehofer: Ni pametno, da govorimo o številkah

Nemški notranji minister Horst Seehofer se je sicer pred začetkom zasedanja izrekel proti konkretnim številkam za ogrožene ljudi iz Afganistana. "Menim, da ni zelo pametno, da zdaj tukaj govorimo o številkah, ker številke seveda nekaj sprožijo," je dejal in dodal, da ne želijo sprožiti "učinka vabe" za ljudi.

Kritičen je bil tudi do luksemburškega kolega, ki da zaradi nezadostnih zagotovil podpore Afganistancem blokira skupno izjavo. "Gospod Asselborn bi moral malo natančneje opazovati težave, ki jih imajo velike države v Evropski uniji," je dejal Seehofer. Tukaj ne govorimo o nekaj sto ljudeh, ampak o več tisoč, ki so že zdaj v Nemčiji, je še dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Merkel in Kurz za pomoč v Afganistanu in okoliškim državam

Medtem sta se nemška kanclerka Angela Merkel in njen avstrijski kolega Kurz po srečanju v Berlinu strinjala, da je nujna humanitarna pomoč za podporo Afganistancem, a v Afganistanu in sosednjih državah. Po njunem je treba pomagati čim več ljudem v bližini njihove domovine, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Naše stališče je, da se čim več ljudem omogoči humanitarno oskrbo v bližini njihove domovine, če zapustijo državo," je dejala nemška kanclerka. Kurz je ob tem poudaril, da so že okrepili pomoč. "Humanitarno pomoč za Afganistan in regijo smo okrepili na način, kot je doslej še nismo," je povedal.

Sorodna novica Talibani: To je lekcija za ves svet; Blinken: Vojaške misije je konec, zdaj se začenja diplomatska

Je pa Kurz manj naklonjen sprejetju beguncev. Tudi danes je na vprašanje odgovoril, da je njegovo stališče znano in se ni spremenilo. Avstrija je po njegovem že zdaj veliko prispevala in sprejela proporcionalno več ljudi. "Preračunano na število prebivalcev imamo četrto največjo afganistansko skupnost na svetu," je povedal.

Angela Merkel je dejala, da se čuti zavezano afganistanskim sodelavcem in njihovim svojcem. Pri tem gre za od 10.000 do 40.000 ljudi, še vedno pa je treba izvedeti, koliko od njih želi zapustiti Afganistan. "Nihče ne zapusti domovine z lahkim srcem. In zato je vse dobro in pomembno, kaj lahko naredimo v regiji," je dodala.

Janša: EU ne bo odpiral humanitarnih koridorjev

Premier Janša je preteklo nedeljo tvitnil: "EU ne bo odpiral nobenih evropskih 'humanitarnih' oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo Nata. In članicam EU-ja, ki varujejo našo zunanjo mejo." Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je takrat v odzivu tvitnil, da slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu EU-ja glede Afganistana.

Kot že rečeno, so razmere v Afganistanu in njihove morebitne posledice na migracije in varnost tema današnjega izrednega zasedanja notranjih ministrov EU-ja v Bruslju. Države članice so odločene nadzorovati zunanje meje EU-ja in preprečiti nenadzorovan pritok prebežnikov iz Afganistana, kjer razmere po talibanskem prevzemu oblasti ostajajo negotove.