Zahteva bi lahko dodatno oddaljila ratifikacijo pogodbe, tudi če jo bodo irski volivci podprli na referendumu v petek. Češki predsednik Vaclav Klaus, sicer evroskeptik, je že sporočil, da ne bo podpisal pogodbe, dokler sodišče ne sporoči svoje odločitve, za katero bi lahko potrebovalo šest mesecev. Pogodba ne more veljati, dokler ne dobi podpore v vseh 27 članicah.

Sodišče novembra zavrnilo pritožbe
Ustavno presojo Lizbonske pogodbe je aprila lani zahteval že zgornji dom češkega parlamenta. Sodišče je novembra lani nato zavrnilo pritožbe na račun pogodbe, a je takrat odločalo le o nekaterih njenih spornih členih in ne o pogodbi kot celoti.
Spodnji dom parlamenta je nato pogodbo ratificiral februarja, zgornji dom pa maja letos.

Senator Jiri Oberfalzer, ki je vložil zahtevo, je pojasnil, da naj bi z ustavno presojo razjasnili, ali Češka prek Lizbonske pogodbe izgublja državno suverenost. Senatorji želijo presojo sodišča o tem, ali pogodba postavlja pravne temelje za ustanovitev evropske superdržave. Če da, potem pogodba jasno krši češko ustavo, pravijo vlagatelji zahteve. V skladu s češko ustavo državne suverenosti namreč ni mogoče prenesti na drugo državo.

Pogodba ni ratificirana še na Poljskem in Irskem
Postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe je končan v vseh članicah EU-ja z izjemo Poljske, Irske in Češke. Na Poljskem manjka še podpis predsednika Lecha Kaczynskega, na Irskem pa bo v petek drugi referendum. Na referendumu junija so Irci lani Lizbonsko pogodbo zavrnili. Nadaljnji zapleti bi se lahko zgodili, če pogodba ne bo ratificirana do britanskih volitev, ki naj bi predvidoma potekale aprila ali maja naslednje leto, na njih pa naj bi slavili konservativci. Ti so že napovedali da bodo, če pogodba takrat še ne bo ratificirana, razpisali referendum o pogodbi.