Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je dejala, da je s sprejetjem sklepov tako politična odločitev o vzpostavitvi skupnega poveljstva končana. Novo poveljstvo Evropske unije bo tako dobilo svoj sedež v Bruslju, poroča EuObserver.

Zaradi britanskega nasprotovanja je formalna vzpostavitev tega poveljstva sicer zamaknjena na čas po predčasnih britanskih parlamentarnih volitvah 8. junija.

V ponedeljek so o izvajanju načrtov za krepitev obrambnega in varnostnega sodelovanja članic Unije razpravljali že zunanji ministri, obrambni pa so danes sprejeli sklepe o tem.

Del teh načrtov je vzpostavitev novega vojaškega poveljstva, dogovorjenega marca, ki naj bi zagotovilo učinkovitejše izvajanje treh neizvršnih vojaških misij EU-ja v Maliju, Srednjeafriški republiki in Somaliji. "Neizvršne misije" so v žargonu Evropske unije vojaške operacije, ki ne vključujejo bojevanja in za katere poveljstvo ne more sprejeti odločitev brez strinjanja države gostiteljice.

Velika Britanija nasprotuje izrazu "poveljstvo" za označitev te vodstvene strukture, saj naj bi ta namigovala na možnost vzpostavljanja vojske Evropske unije v prihodnosti, poroča EuObserver.

To vzbuja skrb, da bodo Britanci v kontekstu brexita zavirali napredek Unije na vseh področjih, a viri pri EU-ju poudarjajo, da gre le za terminološko, ne širše politično vprašanje.

V povezavi s sporno besedo "poveljstvo" viri sicer pojasnjujejo, da s strokovnega vidika to ni pomembno in da je mogoče novo strukturo poimenovati tudi drugače, na primer "poveljniška funkcija".

V povezavi s tem so viri pri EU-ju povedali, da je formalna vzpostavitev tega poveljstva zamaknjena na čas po britanskih volitvah, ki bodo 8. junija, a obenem poudarili, da ta struktura na delovni ravni dejansko že deluje.

Financiranje vojaških skupin iz EU-proračuna
Med preostalimi sklepi je na primer tudi odločitev glede financiranja vojaških skupin za hitro posredovanje, ki jih sestavlja po tisoč vojakov. Te izvajajo vojaške operacije v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Do zdaj so jih financirale posamezne države, ki so bile v teh skupinah udeležene, od zdaj pa naj bi jih financirala Evropska unija iz skupnega proračuna, še poroča EuObserver.

Obrambni ministri so sicer z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom teden dni pred vrhom zveze Nato razpravljali o sodelovanju med EU-jem in Natom, na skupnem zasedanju z notranjimi in pravosodnimi ministri pa o izboljšanju izmenjave informacij med vojsko in organi pregona.

Slovenija zvišuje izdatke za obrambo
Slovenija gre na vrh Nata s pomembnim sporočilom, da je vlada na prejšnji seji sprejela sklep, da bo letos za obrambne izdatke zagotovila dodatnih 24 milijonov evrov in da bo v prihodnje vsako leto za obrambne izdatke namenila najmanj 30 milijonov evrov več, je v Bruslju poudaril državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak, ki je Slovenijo zastopal na zasedanju obrambnih ministrov EU-ja.

Realno je po Bizjakovih besedah pričakovati, da bodo obrambni izdatki Slovenije do leta 2025 dosegli 1,2 odstotka BDP-ja. Cilj članic Nata je sicer dvoodstotna vrednost BDP-ja za obrambo.