Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je v pogovoru za STA poudarila, da si bo Slovenija prizadevala za nadaljevanje pogajanj o starih deviznih vlogah v okviru nasledstva. "Sodba ne izniči mednarodne obveznosti, ki jo imajo države naslednice po sporazumu o vprašanjih nasledstva, in o tem sodišče v sodbi niti ne govori, je pa to logično tudi z vidika mednarodnega prava," je dejala glede nadaljevanja pogajanj naslednic o prevzemu garancij za stare devizne vloge.

Ta obveznost tako za države naslednice dejansko ostaja in je "gotova, da si bo Republika Slovenija še vedno prizadevala, da bi do teh pogovorov enkrat v prihodnosti prišlo". Za pogajanja pa sta potrebna soglasje petih držav in politična volja, tako da je utemeljen dvom, ali so druge naslednice pripravljene na njihovo nadaljevanje. K oblikovanju te politične volje pa verjetno ne bo pripomogla niti sodba Evropskega sodišča, je dejala. Ali je Srbija, ki ji je sodišče prav tako naložilo poplačilo varčevalcev Investbanke, zdaj kaj bolj pripravljena na pogajanja, ni znala povedati, saj v Srbiji še ni bilo večjega odziva na sodbo.

Kje najti sredstva za poplačilo varčevalcev?
Polak Petričeva je o tem, kako bo Slovenija dobila sredstva, potrebna za poplačilo varčevalcev LB-ja, dejala, da bo, kot kažejo prve informacije, Slovenija imela šest mesecev časa za pripravo akcijskega načrta, ki ga bo predložila Svetu Evrope. V enem letu pa mora sprejeti potrebne ukrepe, tudi zakonodajne, ki bodo omogočili poplačilo vlog, zato je za odločitev še nekaj časa. Shema za poplačilo se bo pripravljala v okviru vlade in ministrstva za finance.

Dejstvo pa je, da je nekaj sredstev v ta namen rezerviranih v skladu za nasledstvo. Predvideva pa, "da bo več pozornosti in dejavnosti treba nameniti tudi tožbam za izterjavo terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij na ozemlju Hrvaške".

Glede mnenja svojega predhodnika Rudija Gabrovca, da bi bilo treba razglasiti stečaj LB-ja, da bi ta lahko prišel do svojih terjatev na Hrvaškem in v BiH-u, pa je dejala, da "če je Slovenija po tej sodbi dolžna plačati dolgove LB-ja, potem je po vsej verjetnosti smiselno razmišljati o tem, kaj je premoženje LB-ja". Težava pa je ustavni zakon, ki je določil status LB-ja, tako da ne gre samo za poslovno odločitev, je dodala.

Pravno bo priprava sheme vsekakor zelo zahtevna naloga. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi Slovenija za vzpostavitev sheme lahko dobila več časa, torej več kot leto dni, je pojasnila, da se lahko Svet Evrope zaprosi za odložitev ob objektivnih razlogih, kar bi v primeru Slovenije lahko bilo to, da še nima nove vlade.

Nekaj možnosti torej je, treba pa se je zavedati, da je sodišče že v sodbi povedalo, kakšni so ukrepi, če je Slovenija ne bo izpolnila, je poudarila. Prvi ukrep bi tako bil, da sodišče odmrzne 1.850 tožb, ki so na sodišču vložene zoper Slovenijo z istim pravnim temeljem. Sodišče pa lahko tudi določi odškodnine, saj v sodbi ni prisodilo odškodnin varčevalcem, je pa zapisalo, da se za to lahko odloči, če Slovenija sodbe ne bo spoštovala.

V 147. členu sodbe je sicer sodišče zelo jasno zapisalo, da sodba velja samo za varčevalce, ki še niso bili poplačani. Še izrecneje kot v prvi sodbi v zadevi iz leta 2012 je izpostavilo, da so izključeni že poplačani varčevalci.

Sodba se na prenesene vloge ne nanaša
Na prenesene vloge, za katere na Hrvaškem potekajo sojenja, se tako sodba ne nanaša, niti ne na veljavnost memoranduma z Mokric, je poudarila. "Namen sodišča je bil, da pokrije tiste, ki so jim bile kršene človekove pravice, konkretno pravica do premoženja. Tem, ki so že bili poplačani, pa ta pravica ni bila kršena," je poudarila.

Po njenih besedah v sodbi preseneča to, "da je sodišče reklo, da je teritorialno načelo samo eno izmed načel, ki se uporabljajo v nasledstvu, da pa se uporablja tudi načelo pravične razdelitve dolgov (equity), ki ga določa dunajska konvencija o nasledstvu, pa tudi Badinterjeva komisija je o tem govorila ob razpadu države". Sodišče je dejalo tudi, da to, ali je bil dolg pravično razdeljen med države, presega okvir njegove presoje.

Tudi če bi veliki senat gledal na načelo pravične razdelitve dolgov, pa je vprašanje, kako bi lahko pojasnil, da je Slovenija že poplačala vse varčevalce na svojem ozemlju, po tej sodbi pa jih mora plačati še v drugih državah naslednicah, in tudi, kakšno bi bilo razmerje glede različnih držav naslednic, je dodala.

Sodba se je omejila zgolj na to, da gre za civilnopravni odnos med banko in podružnico, nasledstvo pa izloča na podlagi tega, da se države že vrsto let v okviru nasledstva niso mogle o ničemer dogovoriti, pri tem pa ne presoja, kdo je bil odgovoren, da se pogajanja niso nadaljevala oziroma da niso bila uspešna.

Ločeno mnenje: poenostavljen način razsodbe
Polak Petričeva je poudarila, da sodišče sploh ni presojalo o tem, ali so druge naslednice odgovorne, in izpostavila, da je veliki senat glede zadeve zasedal le dvakrat - 10. julija lani, ko je bila ustna obravnava v Strasbourgu, in 28. maja letos. Pritrdila je še stališču nemške sodnice Angelike Nussberger, ki je v ločenem mnenju ocenila, da je sodišče na neki zelo poenostavljen način razsodilo o zelo kompleksni pravni in dejanski zadevi.