Dublin namreč želi zagotovila, da po brexitu na tej meji ne bo uveden nadzor in da bo še naprej mogoče enako prehajanje meje.

Pogajanja o prihodnjih trgovinskih odnosih med Londonom in Brusljem naj bi se nadaljevala sredi decembra, a le, če bo do takrat dosežen zadosten napredek glede irsko-britanske meje, so izhodišča Evropske unije. Po prepričanju Irske ta napredek še ni zadosten.

V Dublinu in Bruslju se strinjajo, da bi se strožjemu mejnemu nadzoru po britanskem izstopu iz EU-ja lahko izognili tako, da bi vsaj Severna Irska še naprej ostala del skupnega trga in carinske unije, a severnoirski unionisti temu nasprotujejo. To bi namreč pomenilo, da bi v enem delu Velike Britanije veljala drugačna pravila kot drugod po državi.

Tudi po načrtih Londona bo Velika Britanija leta 2019, ko bo izstopila iz Unije, s tem zapustila tako carinsko unijo kot enotni trg, čeravno se Liberalni demokrati s tem ravno zaradi severnoirskega vprašanja ne strinjajo.

Blokada pogajanj?
Komisar v Evropski komisiji, komisar za kmetijstvo, Irec Phil Hogan, je za Observer poudaril, da je Irska pripravljena blokirati pogajanja, če napredka pri tem vprašanju ne bo, vodja pogajanj na strani Bruslja Michel Barnier pa Dublinu pri tem zagotavlja, da ima vso podporo Bruslja.

Obstaja namreč bojazen, da bi vnovična poglobitev meje pomenila spodkopavanje tako imenovanega velikonočnega mirovnega sporazuma, ki je po več tisoč žrtvah šele konec prejšnjega stoletja prinesel konec oboroženega konflikta na Severnem Irskem.