Predsedovanje Svetu EU-ja, ki ga je Budimpešta prevzela julija, je bilo po besedah madžarskega premierja eno najbolj diplomatsko intenzivnih obdobij v zgodovini države.

Širitev schengenskega območja na Romunijo in Bolgarijo je označil za ključen dosežek predsedovanja. "To je bil desetletje trajajoč zastoj, ki ga je Madžarska pomagala premagati," je dejal in dodal, da bo ta korak okrepil regionalno povezljivost ter tako koristil Madžarski.

Glede vojne v Ukrajini je poudaril zlasti prizadevanja Madžarske za mir. "To ni madžarska vojna. To je konflikt med dvema slovanskima narodoma in prizadevati si moramo za njegovo izolacijo, ne pa za stopnjevanje," je poudaril. Po njegovih besedah madžarska prizadevanja za mir med drugim odraža predlog za premirje v času božiča.

Izrazil je solidarnost z Nemčijo glede petkovega napada na božičnem sejmu v Magdeburgu, pri čemer ga je povezal z migracijsko krizo v Evropi in dejal, da takšni dogodki niso več anomalije, temveč rutina. "Madžarska si ne bo dovolila postati država, v kateri so takšni napadi nekaj običajnega," je zatrdil.

Nekaj besed je namenil tudi novembrskim predsedniškim volitvam v ZDA in zmagi Donalda Trumpa. Po njegovi oceni se bo s prihodom republikanca v Belo hišo na svetovnem prizorišču zgodil premik v novo realnost, ki se ji mora Evropa ustrezno prilagoditi. Ob tem je poudaril, da se stališče Madžarske do tradicionalnih vrednot ujema s Trumpovo vizijo zahodnih družb.

Spregovoril je tudi o nekdanjem državnem sekretarju na poljskem pravosodnem ministrstvu Marcinu Romanowskemu, za katerega je Varšava na podlagi obtožb o korupciji izdala evropski nalog za prijetje, Budimpešta pa mu je ta teden podelila politični azil.

Kot je dejal, Madžarska, ki je bila blizu nekdanji poljski vladi pod vodstvom konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), v prihodnje pričakuje še več prosilcev za azil iz sosednje države.