Predsednika sta se zavzela za nadaljnjo krepitev dialoga in najširše mogoče razprave o skupni prihodnosti EU-ja, za izboljšanje delovanja institucij in procesa odločanja v EU-ju, pa tudi za krepitev varnosti tako v okviru zveze Nato kot EU-ja. Opozorila sta na potrebo po izboljšanju komunikacije s tistimi evropskimi državljani, ki morda izgubljajo zaupanje v EU.

Priznala sta, da razlike v pogledih na skupno evropsko prihodnost sicer obstajajo, a predvsem zaradi različnih "objektivnih okoliščin". "Si pa skupaj prizadevamo, da bi dosegli gospodarsko razvitost zahodnih držav, podpiramo temeljne vrednote in svoboščine, prost pretok ljudi, blaga, kapitala in storitev in predvsem bolj vključujočo Evropo," je poudaril Duda.

Izrekel se je proti oblikovanju "nekih klubov", EU bi se namreč po njegovem morala razvijati tako, da bi bila vključujoča za vse. Vendar pa je koncept "Evrope več hitrosti" realnost, ki se v območju evra že kaže, saj nekatere države članice evro že uporabljajo, druge ne, ter v schengenskem območju, v katerem prav tako niso vse članice EU-ja.

Za še tesnejše odnose
Pahor je na tej točki opozoril, da sam spada "med tiste, ki bi radi imeli večjo hitrost razvoja in poglobitve EU-ja", a da razume tudi tiste, ki o tem dvomijo ali temu nasprotujejo. "A če bi se znašli v položaju, ko zaradi odsotnosti konsenza ne bi mogli ukrepati v smeri večje poglobitve med vsemi 27 članicami EU-ja, kar je naš nacionalni interes, potem mislim, da je v istem smislu nacionalni interes Slovenije, da je v primeru več hitrosti razvoja EU-ja v prvi hitrosti," je dejal Pahor.

Kljub tovrstnim razlikam pa sta poudarila, da je "v vzajemnem nacionalnem interesu Slovenije in Poljske, da se odnosi še bolj poglobijo in da so še bolj intenzivni". "To je v dvostransko in evropsko korist," je povedal Pahor drugi dan uradnega obiska poljskega predsednika v Sloveniji.