Kot je znano, sta slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaški premier Zoran Milanović v 40-minutnem pogovoru na štiri oči soglašala z nadaljevanjem reševanja spora o LB-ju v okviru marčevskega memoranduma z Mokric, ki predvideva pogajanja na podlagi sporazuma o nasledstvu.
Začetek urejanja spora maja ali junija
Pahor je že ob prvem dnevu obiska na Hrvaškem v pogovoru za televizijo HTV napovedal, da bosta zunanja ministra Hrvaške in Slovenije Vesna Pusić in Karl Erjavec spor začela urejati pri Banki za mednarodne poravnave v Baslu že maja ali junija.
Sicer pa se je po srečanju z Milanovićem Pahor znova sešel s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem, ki je že v četrtek poudaril, da je memorandum mednarodna pogodba, ki je nad domačo zakonodajo, na katero se sklicujejo odvetniki Privredne banke Zagreb (PBZ) in Zagrebške banke v postopkih proti slovenskim bankam. Naslednja obravnava v eni izmed tožb Zagrebške banke proti LB-ju in NLB-ju je napovedana za 10. junij.
Skupni nastop na različnih trgih
Predsednika sta se udeležila hrvaško-slovenskega gospodarskega foruma v poslopju Hrvaške gospodarske zbornice. Poudarila sta pomen povezovanja med državama in skupnih nastopov na različnih trgih ter otoplitvi političnih odnosov, ki so posledica dogovorov o načinih reševanja spornih vprašanj.

Slovenski predsednik bi obudil proces Brdo
Pahor je izpostavil pomen obujanja procesa Brdo, ki naj bi zaživel na predsedniški ravni držav v regiji in bo po njegovem mnenju prispeval h krepitvi poslovnih odnosov v regiji. Omenil je tudi idejo regionalnega gospodarskega bazena, v katerem naj bi bili Slovenija in Hrvaška ter več avstrijskih, italijanskih in nemških pokrajin, kot so Koroška, Lombardija in Bavarska.

"Slovenija in Hrvaška sta naravni zaveznici"
Predsednika Hrvaške in Slovenije sta med drugim predavala študentom zagrebške pravne fakultete na temo "Skupaj v Evropo". Josipović je izpostavil, da sta Slovenija in Hrvaška naravni zaveznici, ne le v EU-ju, ampak tudi sicer, hrvaško članstvo v EU-ju pa je priložnost za še bolj kakovostne meddržavne odnose.

Hrvaška vstopa v EU na razpotju
Pahor pa je opozoril, da bo Hrvaška postala članica EU-ja v času, ko ima Bruselj pred seboj dva mogoča koncepta razvoja Unije. Poleg zdajšnjega koncepta, ko so vse članice iste kategorije, je tudi možnost, da se bo EU v prihodnjih letih razcepil v skupnost prve in druge kategorije - glede na sposobnosti vsake članice.

Proces selekcije po njegovem mnenju že poteka, ker so države, ki so same sposobne reševati svoje težave, in tiste, ki potrebujejo pomoč ali so predmet ugibanj o morebitni pomoči, med katerimi je tudi Slovenija.
Ocenil je, da je vladna odločitev o zvišanju davka na dodano vrednost boljša kot uvajanje kriznega davka, pod pogojem, da bodo hitro uveljavljeni vsi napovedani ukrepi in bo uspela tudi napovedana privatizacija. "Slovenija se bo rešila iz težav brez tuje pomoči, pa čeprav skozi šivankino uho," je prepričan Pahor.