Ob omembi misij Evropske unije najprej pomislimo na krizne in konfliktne regije, denimo v Maliju, spodnjem Sahelu, Nigru, Gruziji, Somaliji, trenutno aktualni Gazi … Še bi lahko naštevali. A obstajajo tudi drugačne misije.

Na to temo je v Hiši Evropske unije v začetku oktobra potekala razprava Novosti financiranja EU-ja in evalvacija izvajanja misij EU-ja, ki naj bi do leta 2030 pomagale ustvariti bolj trajnostno Evropsko unijo. Trenutno gre za pet problemskih sklopov, in sicer za boj proti podnebnim spremembam, za olajšanje življenja bolnikom z rakom, izboljševanje kvalitete vod v oceanih in v tekočih vodah, za vzpostavitev 100 podnebno nevtralnih pametnih mest ter za ponovno vzpostavljanje zdravih tal, ki lahko rodijo zdrave vrtnine. Govori se tudi o možnem novem programu, ki bi financiral projekte, povezane z Novim evropskim Bauhausom.

Bauhaus ni bil nujno trajnostno naravnan

Ime Novi evropski Bauhaus sicer ni povsem posrečeno. Prvotni Bauhaus, ki je kot šola obstajal med letoma 1919 in 1933, si je za vzor v zgodnjem ekspresionističnem obdobju vzel gotsko katedralo, pozneje se je usmeril k funkcionalnosti in možnosti gradnje finančno dosegljivih stanovanj za množice, pozneje pa so njegovi protagonisti, denimo Walter Gropius in Ludwig Mies van der Rohe, 'pristali' pri tipologiji nebotičnikov, proti katerim naj bi se Novi Bauhaus boril.

Nas je tokrat zanimala predvsem urbanistična komponenta programa, zaradi česar smo se tudi srečali z direktorjem urbanističnega inštituta Slovenije Igorjem Bizjakom. Gre za temo, ki vzbuja veliko polemik, saj se pojavljajo iniciative, ki pametna mesta povezujejo z družbo strogega nadzorovanja. A tokrat je bila v ospredju predvsem znanstvena plat tega fenomena.

Pametna mesta in skupnosti

"Na urbanističnem inštitutu smo bili povabljeni k pripravi programa za podnebno nevtralna mesta. Romana Jordan je bila članica pripravljalne komisije pri Evropski komisiji in nas je povabila k sodelovanju. Tako da smo sodelovali že pri pripravi razpisa. V nadaljevanju smo v sodelovanju z Inštitutom Jožefa Stefana, ki sodeluje v strategiji Pametne specializacije in na temo pametnih mest in skupnosti, še razvijali razvojno inovacijsko partnerstvo Pametna mesta in skupnosti (SRIP PNIS)," pove direktor Urbanističnega inštituta Bizjak.

"Podnebna nevtralnost govori o izenačevanju izpustov toplogrednih plinov. Ali pa da teh izpustov sploh ni več. Načelno si ljudje niti ne predstavljajo, kaj to pomeni. Lahko gre za različne senzorje, denimo za merjenje kakovosti zraka ali koliko avtomobilov se pelje po neki ulici. In ti podatki se zberejo na enem mestu, denimo na mestni upravi, in se lahko hitreje reagira. Na primeru Ljubljane in Kranja smo tako ugotovili puščanje na vodovodu in porabljenega je bilo manj denarja za vodo."

Zapostavljen urbanističen inštitut?

Očitno je sodelovanje še vedno težava, saj dr. Bizjak pove, da se mesta ne obračajo na inštitut. In da se na urbanističnem inštitutu počutijo nekoliko zapostavljeni. Misije so trenutno še začasen ukrep, saj je od njihove ocenitve v letošnjem letu odvisen njihov obstoj, Kot pove Bizjak, pričakujejo, da se bodo tudi prek pogajanj o pametnih mestih začeli bolj obračati nanje.

Kdaj bomo vendar dobili vetrne in sončne elektrarne

"V Sloveniji je tako, da ko z nekom dobro sodeluješ, težko sprejmeš koga drugega," pove Bizjak. Veliko sodelujejo z ministrstvom za naravne vire in prostor ter z njimi komunicirajo o informacijah, ki jih pridobijo na evropski ravni. "Če država ne bo spremenila zakonov glede umeščanja vetrnih ali sončnih elektrarn, potem podnebne nevtralnosti ne bo. Nekako je treba zmanjšati porabo premoga ali plina."

Pet novih misij je pionirski projekt in zanimiv je izbor petih problemskih sklopov. "Gre za nekaj, kar je trenuten trend in kar je Evropska komisija prepoznala kot polje, kjer lahko naredi preboj."

Treba je sicer priznati, da Evropa nekoliko zaostaja za Kitajsko in ZDA, ko gre za pametna mesta, vendar je na mestu vprašanje, ali si njihovo resničnost zares želimo. Na nekaterih novih postajah v Pekingu, Guangdžou in še nekaterih mestih vožnjo plačate že samo s posnetkom vašega obraza. Veliki ekrani pa prikazujejo, kako natrpani so kateri peroni. Lahko se torej odločite, na katero linijo boste šli. Pa ne gre zgolj za Peking in druga znana velika mesta, več kot 500 kitajskih mest se je izreklo za razvoj v smeri pametnih mest.

Slovenska podnebno nevtralna mesta

"Mislim, da se je na razpis za podnebno nevtralna mesta prijavilo 8 mest. Izbrani so bili Ljubljana, Kranj in Velenje," pove Bizjak. "Bil sem nekoliko presenečen, da ni bil izbran tudi Koper, saj so tam tudi veliko vlagali v to smer." Gre seveda tudi za podnebne razmere. Velja, da na svetu še vedno dve tretjini ogrevanja vode in prostorov izvira iz fosilnih goriv. Je pa seveda zaznati rast alternativnih virov, kot so toplotne črpalke.

"Ne morem si predstavljati, da bodo vsi prebivalci energetsko prenavljali svoje objekte," poudari Bizjak. Potrebujemo javna sredstva, saj so denimo lastniki stanovanj pretežno starejši in tovrstne prenove ne morejo financirati.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je o Novem evropskem Bauhausu prvič govorila leta 2020. Tedaj je rekla, da naj Evropa postane lep, trajnosten in vključujoč prostor. To za zdaj še ni, a cilj je vredno pohvaliti.