V skladu z Lizbonsko pogodbo, ki bo začela veljati z začetkom decembra, dobiva Evropska unija nova visoka položaja - predsednika Evropskega sveta in visoko predstavnico za zunanje zadeve. Potem ko se je kar nekaj časa govorilo o favoritih, so se na četrtkovem vrhu v Bruslju voditelji držav članic odločili, da bo mesto predsednika zasedel belgijski premier Van Rompuy, vodenje zunanjih zadev pa bo prevzela britanska evropska komisarka za trgovino Catherine Ashton.

Šele pred manj kot letom dni je Van Rompuy prevzel vodenje belgijske vlade, potem ko je po večmesečni krizi finančni krizi odstopil njegov predhodnik in strankarski kolega iz krščanskih demokratov Yves Laterme, a kljub kratkemu času na oblastu mu je uspelo pomiriti jezikovno razdeljeno državo, izkazal pa se je tudi pri zanesljivem vodenju težavne vladne koalicije. Predtem je bil predsednik spodnjega doma belgijskega parlamenta.

Van Rompuy se je rodil leta 1947 v Bruslju in je na katoliški univerzi Leuven študiral filozofijo ter ekonomijo. Preden je globlje zaplaval v politične vode je med letoma 1972 in 1975 delal na belgijski centralni banki, v tem obdobju pa je bil tudi predsednik podmladka flamskih krščanskih demokratov (CVP), katerih predsednik je postal leta 1988 in stranko vodil do leta 1993, ko je prevzel finnačno ministrstvo v vladi Jean-Luca Dehaena.

V njegov prid govori to, da velja za dobrega pogajalca in graditelja konsenza, tako da od njega ni pričakovati glasnih nesoglasij z voditelji največjih evropskih držav, brez strinjanja katerih se v EU-ju ne sprejemajo pomembne odločitve. Bolj kot karizmatičen zanj velja, da je pragmatičen politik.

Novi predsednik EU-ja avtor šestih knjig in zavzet blogar. Prav tako je globoko veren katoličan, ki se rad umakne v tišino samostana, kjer se prepusti meditaciji. Je pisec haikujev v flamščini, zato ni nenavadno, da se ga je prijel vzdevek "pesniški premier". Dve njegovi pesmi so celo prevedli in objavili v časopisu Wall Street Journal.

Od komisarke do zunanje ministrice
Britanska laburistka in baronica Catherine Ashton bo vodila evropske zunanje zadeve, čeprav se do zdaj ne more pohvaliti z veliko izkušnjami na tem področju, vendar pa se je hitro izkazala na položaju evropskega komisarja za trgovino, potem ko se je njen predhodnik Peter Mandelson lani vrnil v britansko politiko. Nič bolj ni Ashtonova znana v Veliki Britaniji, kjer ni nikoli zasedala pomembnejšega položaja v vladi, je pa predsedovala zgornjemu domu britanskega parlamenta.

Rodila se je v Veliki Britaniji leta 1956. Med letoma 1983 in 1989 je bila direktorica skupine "Poslovanje v skupnosti", ki je spodbujalo podjetja, da bi imela s svojim delom pozitiven učinek tako na skupnost kot na okolje. Še posebej se je ukvarjala z zaposlovanjem invalidov. Med letoma 1998 in 2001 se je ukvarjala tako s problematiko enostarševskih družin kot z izobraževalnim sistemom. Med predsednikovanjem Tonyja Blaira je leta 1999 postala stalna članica zgornjega doma, dobila je celo naziv upholandska baronica Ashton.