Laura Kövesi je Draga Šketo v Luxembourg povabila, da bi se bolje seznanila z operativnimi dejavnostmi EPPO-ja in podporo evropskima delegiranima tožilcema. "Obisk je potekal v luči izjemno skrb vzbujajočega poročanja medijev o spremembah, ki bi lahko vplivale na učinkovito delovanje EPPO-ja v Sloveniji," so sporočili z evropskega tožilstva.

Šketa, Kövesi in njena namestnika so govorili o morebitnih posledicah predlagane novele kazenskega zakonika glede zastaralnih rokov, ki jo trenutno obravnava slovenski parlament.

"Če bi bila novela sprejeta v predlagani obliki, bi tožilci pri veliki večini kaznivih dejanj pod pristojnostjo EPPO-ja imeli drastično manj časa za preiskave in ne bi mogli ustrezno obravnavati vseh primerov. Številni primeri, ki so v teku, pa bi morali biti takoj dokončno zaključeni," so zapisali v Luxembourgu.

Kövesi: Gre za namensko oviranje kazenskega pregona

Evropska glavna tožilka je z zaskrbljenostjo ugotovila, da bi takšna dopolnitev zakonika vplivala tudi na preiskave in pregon, sprožene v drugih državah članicah, ki sodelujejo v EPPO-ju.

"Evropska glavna tožilka je sklenila, da trenutni razvoj dogodkov priča o jasnem in vztrajnem namenu oviranja učinkovitega kazenskega pregona primerov goljufij v Sloveniji, vključno z davčnimi prevarami, izogibanjem davkom in korupcijo," so še navedli na EPPO-ju.

V zvezi s tem se je na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava obrnila tudi že na Evropsko komisijo.

Zadeve gospodarske kriminalitete bi hitreje zastarale

Predlog dopolnitve, ki ga je v DZ vložil SNS, nedavno pa je dobil tudi zeleno luč odbora za pravosodje, skrajšuje zastaralne roke v zadevah gospodarske kriminalitete. Predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred začetkom kazenskega postopka.

Prav tako kazenski pregon ne bi bil več dovoljen, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Spremembe bi uporabljali tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona.

Nasprotovanje povsod, tudi v vladnih vrstah

Nasprotovanje predlaganim spremembam so med drugim izrazili na vrhovnem državnem tožilstvu.

V SD-ju, LMŠ-ju, Levici in SAB-u so ta teden zahtevali umik predloga dopolnitve kazenskega zakonika z dnevnega reda redne seje DZ-ja, ki se bo začela v ponedeljek. Da predlaganih sprememb zakonika ne podpirajo, so sicer sporočili tudi iz poslanskih skupin DeSUS-a, Konkretno in NSi-ja.

Premier Janez Janša pa je na Twitterju zapisal, da se je "koalicija že prejšnji teden odločila, da predloga SNS-a za skrajšanje rokov preiskave na seji DZ-ja ne bo podprla". Šketo je še obtožil, da je med obiskom v Luksemburgu zavajal.