Ob tem prvi mož evroskupine vztraja, da Grčija ostane v območju evra. Juncker je izpostavil, da bo morala Grčija narediti še veliko za konsolidacijo javnih financ in za verodostojno strategijo uveljavitve ukrepov, ki so pogoj za denarno pomoč.

Grčija si prizadeva za omilitev pogojev za mednarodno pomoč. Želi podaljšanje roka za izvedbo reform za dodatni dve leti in poudarja, da ne prosi za dodatno pomoč. Samaras naj bi skušal o tem ta teden prepričati različne sogovornike. Danes je v Atenah gostil Junckerja, v petek in soboto pa se bo v Berlinu in Parizu sešel z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom.

Juncker je po današnjem sestanku izrazil prepričanje, da bo Grčija naredila vse za naslednji obrok pomoči, saj je to po njegovem mnenju njena zadnja možnost. Grška prošnja za podaljšanje rokov pa ostaja brez odgovora.

Vodja evroskupine je obenem izpostavil, da če bo Grčija implementirala vse, kar je bilo dogovorjeno v okviru drugega svežnja pomoči, tretji sveženj ne bo potreben. "Zdaj čakamo na ugotovitve trojke," je dodal.

Nemčija brez popuščanja
Grčija je v zameno za drugi program pomoči evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada obljubila, da bo v letih 2013 in 2014 privarčevala dodatnih 11,5 milijarde evrov, Samaras pa se je že pred prihodom na oblast zavezal, da bo poskušal evropske partnerje prepričati, da državi čas za izpolnitev zavez podaljšajo z leta 2014 na 2016.

Nemčija vztraja, da Atenam ne gre popuščati ne pri obsegu reform in varčevalnih ukrepov ne pri časovnem roku, v katerem jih mora izpeljati.

Prav od načrta dodatnega varčevanja v prihodnjih dveh letih naj bi bilo odvisno, ali bo Grčija septembra dobila nov obrok posojila 31,5 milijarde evrov ali ne. Ta denar nujno potrebuje za servisiranje dolga ter izplačevanje plač in pokojnin.