Kljub začetku pogajanj z EU-jem kratkoročno ni mogoče pričakovati bistvenih sprememb v slovensko-hrvaških odnosih.
Tako meni Borut Grgič, direktor Inštituta za strateške študije, ki je tokrat odgovarjal na vprašanja v spletni klepetalnici.

Ob vprašanju, kaj je mogoče pričakovati v odnosih s Hrvaško po začetku pogajanj z EU-jem, pa je poudaril še to, da bo Hrvaška pod okriljem Evropske unije bistveno manj obremenjena, kar pomeni, da se bodo ponudile tudi nove možnosti pri reševanju dvostranskih sporov.

Podpora Hrvaški je logična
Slovenska podpora vstopu Hrvaške v Evropsko unijo je po Grgičevem mnenju edina logična rešitev. Strateški interesi Slovenije so bistveno širši, kot pa posamezni spori, saj je za Slovenijo stabilnost v tej regiji bistvenega pomena. Stabilnost pa je neposredno povezana z vstopom posameznih držav v evroatlantske povezave. Z vstopom Hrvaške v EU lahko Slovenija samo pridobi. Sicer pa ni razlogov za prevelika čustva, saj smo sosedje in le malo je primerov v Uniji kjer sosedi ne bi imeli vsaj nekaj nerešenih vprašanj, je še dodal Borut Grgič.

Evropa se bo še širila in tudi obstala
Pri napovedih o nadaljnji širitvi Evropske unije je Borut Grgič previden. Jasno je le, da se bo širitev nadaljevala in da lahko doseže tudi meje Rusije, ki pa kot neke vrste svetovna velesila verjetno nima interesa vstopati v EU. Močno pa dvomi, da bi se EU razširil proti jugu prek Sredozemlja.

Sicer pa ne dvomi, da bi Unija obstala, pa čeprav morda v drugačni obliki. Grgič poudarja, da se je letos že pokazalo, da Evropa ne izraža stališč svojih prebivalcev in zato bodo morali politiki doseči več napredka. Meni, da bi morala postati Evropa predvsem bolj konkurenčna in manj samovšečna. Njena prihodnost pa je v fleksibilnosti, prostem pretoku delovne sile, kapitala in storitev.

Diplomant Stanforda je našel izzive v Sloveniji
Borut Grgič je diplomant ugledne ameriške Univerze Stanford, mednarodni strokovnjak, ki je delal v CSIS-u v Washingtonu, IFRI-ju v Parizu, redno pa tudi objavlja strokovne članke in je gost številnih mednarodnih konferenc.

V Slovenijo se je vrnil, ker je v marsikaterem pogledu bolj zanimiva kot tujina, saj so številne reči še v nastajanju. To pa po njegovem mnenju pomeni, da so tudi možnosti sodelovanja pri samem nastanku večje, kar je ena izmed najboljših delovnih izkušenj.

Poleg sodelovanja z ministrom za zunanje zadeve je v Sloveniji ustanovil Inštitut za strateške študije, ki je neodvisna nevladna ustanova, ki se ukvarja predvsem z analizami političnega dogajanja, povezovanjem različnih ustanov in strokovnjakov, organizacijo strokovnih srečanj ter objavljanjem publikacij, ki obravnavajo globalna politična vprašanja z različnih vidikov.