V izjavi med zasedanjem je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar povedal, da pogovori o predlogu uredbe o upravljanju azila in migracij, ki je del migracijskega pakta, še potekajo. Pravkar se je končal sestanek stalnih predstavnikov članic pri EU-ja, na katerem so še usklajevali besedilo, tako da dokončne odločitve še ni, je dodal.
"Slovenija podpira kompromisni predlog, izrazili smo tudi neke zadržke, ki smo jih imeli kot Slovenija," je dejal Poklukar, ki je prepričan, da bodo v končnem besedilu tudi upoštevani.
Kompromisni predlog med drugim vključuje t. i. obvezno solidarnost med državami članicami. V skladu s to določbo bi morale manj obremenjene članice sprejeti določeno število prosilcev za azil iz držav, ki so bolj izpostavljene migracijskim pritiskom. Če tega ne bi želele storiti, pa bi morale tej članici plačati določen znesek.
Slovenija po Poklukarjevih besedah podpira ta okvir, nekatere države pa mu nasprotujejo. "Verjamem, da bomo našli kompromis, ki bo zadovoljil vse države članice Evropske unije," je povedal.
Koliko prosilcev za azil bi morala sprejeti Slovenija oziroma koliko namesto tega plačati drugim članicam, še ni določeno. V vsakem primeru to ne bi bilo tako obremenjujoče za Slovenijo, da kompromisnega predloga ne bi mogli podpreti, je zatrdil minister.
Razprave na današnjem zasedanju notranjih ministrov potekajo v znamenju pogajanj o stališčih Sveta EU-ja do predloga uredbe o azilnih postopkih in uredbe o upravljanju azila in migracij. Gre za ključna predloga iz pakta o migracijah in azilu.
O izhodiščih za pogajanja z Evropskim parlamentom bodo odločali s kvalificirano večino. Da je predlog potrjen, ga mora podpreti najmanj 15 od 27 članic EU-ja, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva Unije.
Sporen avstrijski mejni nadzor
Ministri so obravnavali tudi poročilo o stanju schengenskega območja, v katerem je Bruselj opozoril, da je pripravljen uporabiti pravna sredstva proti državam, ki izvajajo nadzor na notranjih mejah.
Poklukar je v razpravi opozoril na nadzor, ki ga Avstrija na meji s Slovenijo izvaja že osmo leto. "Gre za popolnoma nerazumen ukrep, nezakonit ukrep, na to smo opozorili tudi Evropsko komisijo in verjamem, da nismo edini v Evropski uniji, ki imamo težave z državami, ki zapirajo notranje meje," je povedal in dodal, da je zdaj na potezi Bruselj.
Verjame, da bodo tudi druge države, ki se soočajo z nadzorom na svojih mejah, podprle njegov predlog, da se to vprašanje začne razreševati in počasi tudi odpravljati nadzor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje