Franc Križanič ocenjuje, da bo Slovenija s sprejetjem zakona o o državnih poroštvih za zagotavljanje finančne stabilnosti evra okrepila svojo varnost. Foto: MMC RTV SLO
Franc Križanič ocenjuje, da bo Slovenija s sprejetjem zakona o o državnih poroštvih za zagotavljanje finančne stabilnosti evra okrepila svojo varnost. Foto: MMC RTV SLO
Evri
Finančni ministri EU-ja so razpravljali o zavezi držav članic EU-ja, da bodo ohranile stabilnost državnih bank in interesov davkoplačevalcev kot solastnikov v njej. Foto: MMC RTV SLO
Trdnost evropskih bank na preizkusu

Po njegovih besedah je koalicija dovolj močna, pričakuje pa tudi, da bo v DZ-ju zadostno podporo dobil tudi predlog zakona o državnih poroštvih za zagotavljanje finančne stabilnosti evra.

"Gre za varnost, ne le za odgovornost"
S tem si bo Slovenija po njegovih besedah zagotovila tudi varnost in ne le prevzela odgovornosti za svoj prispevek, če bi se še katera članica EU-ja znašla v podobnih težavah kot Grčija. Pojasnil je še, da je med družbo za zagotavljanje finančne stabilnosti in mehanizmom za pomoč Grčiji pomembna razlika. Družba bo namreč sama črpala denar, ga plasirala in nato tudi izterjala.

Drugi obrok Grčiji bo po njegovih besedah izplačan sredi septembra, saj bodo postopki izpeljani, kot je bilo predvideno.

NLB na stresnih testih z nižjim količnikom, a z ustrezno oceno
Sicer pa so glavna tema zasedanja finančnih ministrov EU-ja stresni testi evropskih bank. Na seznamu je 91 bank, med njimi tudi Nova Ljubljanska banka (NLB). Kljub nekoliko slabšemu količniku bo ocena NLB-ja na preizkusu ustrezna in Slovenija jo bo ustrezno podprla, je o tem v Bruslju napovedal finančni minister Franc Križanič.

Po besedah Križaniča bodo stresni testi v "nekoliko slabši luči" prikazali tiste banke, ki so rasle s tem, da so z različnimi izvedenimi finančnimi instrumenti povečevale svoj kapital in s tem pokrivale rast.

"Tak primer bo tudi Nova Ljubljanska banka," je dejal minister, a poudaril, da bo kljub nekoliko slabšemu količniku iz omenjenega razloga ocena NLB-ja najverjetneje še vedno ustrezna. Če ne bo šlo drugače, pa bo izvedena notifikacija o tem, da bomo banko sami dokapitalizirali kot državno pomoč in s tem dvignili količnik, je še dejal minister.

Ugotovitve preizkusov bodo objavljene v dveh stopnjah - 23. julija bodo razkriti testi za konsolidirane skupine, prvi teden v avgustu pa še za podružnice.

Države so se zavezale k zagotovitvi stabilnosti bank
"Objava bo spremljana z ustreznim pismom ekonomskih politik, tudi slovenske, pri čemer se bomo zavezali ustrezni podpori bank, ki so sistemske narave," je pojasnil minister Križanič in dodal, da bo zaveza povsem jasna. Po njegovih besedah obstaja cela vrsta ukrepov in v pismu bodo rešitve že nakazane.

Kot je še pojasnil, gre za zavezo države, da bo ohranila stabilnost banke in interese davkoplačevalcev kot solastnikov v njej. "Gre za zavezo, da institucija ostane neodvisna," je pojasnil.

Razkritje rezultatov za pomiritev finančnih trgov
Sicer pa so v institucijah EU-ja vnovič zatrdili, da so vse članice EU-ja pripravljene sprejeti ustrezne ukrepe v primeru težav svojih bank. Finančni ministri so se natančno dogovorili tudi o tem, kateri podatki bodo objavljeni. Namen razkritja stresnih testov bank (gre za ugotavljanje, ali ali imajo banke dovolj kapitala, da se soočijo z morebitnimi novimi finančnimi krizami) pa je pomiriti finančne trge in njihove špekulacije. Zanj si je prizadevala predvsem Španija zaradi špekulacij, da so njene banke na robu propada.

Trdnost evropskih bank na preizkusu