Širitvi Unije na Hrvaško sicer ni nasprotovala nobena poslanska skupina, poslanci SD-ja, SDS-a, Zaresa in LDS-a pa so poudarili, da so dobri odnosi s Hrvaško in članstvo južne sosede v EU-ja tudi v interesu Slovenije. Za podpis pogodbe je na koncu glasovalo 62 od 72 navzočih poslancev, dva sta bila proti.

"Gre za tehnični korak na poti Hrvaške v EU", je v razpravi poudarila državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropske zadeve Andreja Jerina. Pojasnila je še, da besedilo pogodbe temelji na dogovorih, doseženih med pogajanji, struktura pogodbe pa je tipska, zelo podobna tistim iz zadnjih dveh krogov širitve EU-ja.

Pomisleki so, a pomembnejši je državni interes
Darja Lavtižar Bebler je v imenu SD-jevih poslancev omenila več pomislekov, ki jih je med pogajanji Hrvaške imela Slovenija, med njimi glede ekološko-ribolovne cone in vprašanja meje. Kot enega pomembnih mejnikov v odnosih med Ljubljano in Zagrebom pa je omenila podpis arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško.

"Vstop Hrvaške pomeni tudi preseganje meje in težav, ki še obstajajo v obmejnem območju," pa je dejal Franco Juri (Zares) in poudaril, da bo polnopravno članstvo Hrvaške v EU-ju Sloveniji prineslo veliko priložnosti. Tega se zavedajo tudi poslanci SDS-a, pa je dejal poslanec Jožef Jerovšek. Težava pristopne pogodbe v odnosu do Slovenije pa je po mnenju SDS-a v tem, da bodo posledice arbitražnega sporazuma vidne šele po vstopu Hrvaške v Unijo.

SLS in SNS: Slovenija pri pogajanju ni bila uspešna
Jakob Presečnik (SLS) je prepričan, da je Slovenija pri reševanju vprašanja meje s Hrvaško naredila napake, ki jih je Zagreb izkoristil. Bogdan Barovič je v imenu SNS-a spomnil na pogajanja Slovenije za vstop v EU, in poudaril, da je Slovenija pred članstvom v povezavi morala izpolniti vse pogoje, ki jih je postavila sosednja Italija. "Hrvaška bo vstopila, pogojev pa ni izpolnila in jih tudi ne bo," je še dodal.