Dobro razpoložena predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in vodja poslancev Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Manfred Weber med zasedanjem v Strasbourgu. Foto: EPA
Dobro razpoložena predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in vodja poslancev Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Manfred Weber med zasedanjem v Strasbourgu. Foto: EPA
Ryszard Czarnecki
Evropski parlament je odstavil svojega podpredsednika Ryszarda Czarneckega (ECR), ker je žalil poslansko kolegico Rozo von Thun. Za odstavitev Poljaka s položaja je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovalo 447 poslancev, 196 jih je bilo proti. Czarnecki, ki prihaja iz vrst vladajoče poljske stranke Zakon in pravičnost (PiS), se je znašel pod plazom kritik, ker je evroposlanko Rozo von Thun (EPP) primerjal s tistimi, ki so v drugi svetovni vojni sodelovali z nacisti in jim izdajali Jude. S tem se je odzval na izjave poslanke v nemški oddaji, v kateri je posvarila pred nevarnostmi spornih reform poljske vlade za demokracijo na Poljskem. Foto: EPA

Po odhodu Britancev, predvidoma marca prihodnje leto, se bo v Evropskem parlamentu izpraznilo 73 poslanskih sedežev. Glede na v sredo potrjeno odločitev naj bi parlament v letih 2019-2024 imel 46 poslanskih sedežev manj kot zdaj. Del ali vse te sedeže bi lahko prihranili za morebitne poznejše širitve Unije.

Preostalih 27 sedežev, ki jih ne bodo več zasedali britanski parlamentarci, pa naj bi razdelili med 14 držav članic, ki so po ocenah zdaj preslabo zastopane glede na svojo velikost.

Več poslancev za Francijo, Španijo, Nizozemsko, Italijo ...
Francija in Španija naj bi tako imeli po pet sedežev več, Nizozemska in Italija po tri več, Irska dva več, Romunija, Poljska, Švedska, Avstrija, Danska, Slovaška, Finska, Estonija in Hrvaška pa po enega poslanca več. Slovenija ostaja pri osmih sedežih. Poslanci poudarjajo, da bo nova razdelitev veljala le, če bo Združeno kraljestvo dejansko izstopilo iz Unije. V nasprotnem primeru bo veljala zdajšnja ureditev.

Postopek odločanja o sestavi parlamenta z današnjim glasovanjem ni končan. O tem bodo s soglasjem odločali voditelji članic unije, zatem pa je potrebna še formalna odločitev Evropskega parlamenta.

Ljudska stranka proti nadnacionalnim listam, socialisti in demokrati za
Poleg tega so poslanci v sredo zavrnili možnost nadnacionalnih list na volitvah prihodnje leto. Kot je pokazala že dopoldanska razprava, nadnacionalnim listam nasprotujejo v več političnih skupinah, med njimi v največji, desnosredinski Evropski ljudski stranki. Kot je v razpravi v imenu EPP-ja poudaril poslanec György Schöpflin (EPP), nadnacionalne liste temeljijo na predpostavki, da imamo evropski demos, a ga nimamo. "Če bomo imeli nadnacionalne liste, bomo v parlamentu dobili 27 predstavnikov, ki bodo oddaljeni od ljudi," je povedal.

Nasprotniki nadnacionalnih list med svojimi argumenti omenjajo tudi, da bi nadnacionalne liste favorizirale večje države, manjše pa bi bile v neenakopravnem položaju, poleg tega bi bile takšne liste odtujene od ljudi.

Socialisti in demokrati (S&D), liberalci (Alde) in Zeleni po drugi strani nadnacionalne liste podpirajo. V dopoldanski razpravi so med drugim poudarjali, da je treba ustvariti evropski demos in da za evropsko razpravo potrebujemo prave evropske kandidate, ki bodo to razpravo vodili.