Švedsko predsedstvo od Slovenije in Hrvaške pričakuje več predlogov za rešitev spora. Foto: MMC RTV SLO
Švedsko predsedstvo od Slovenije in Hrvaške pričakuje več predlogov za rešitev spora. Foto: MMC RTV SLO
Borut Pahor, Fredrik Reinfeldt
Švedski premier je to, da uporaba dvostranskih vprašanj za ustavljanje pogajalskih procesov ni način, na katerega bi se morali reševati take težave, povedal tudi slovenskemu premierju Borutu Pahorju. Foto: Reuters

Švedska predsedovanje Evropski uniji prevzame 1. julija, švedski premier Fredrik Reinfeldtpa je bruseljskim novinarjem na vprašanje, ali pričakuje oživitev pobude evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, odgovoril, da nihče ne more priti od zunaj in nekaj rešiti, če se strani nista pripravljeni premakniti.

Sam sicer upa na premik v pogajanjih s Hrvaško in Turčijo, a ta ne bo mogoč, če ne bo več reform in odgovorov samih kandidatk. "Bomo videli, ali bo to mogoče."

Dvostranski spori uporabljeni za ustavljanje pogajalskih procesov
Švedski premier meni, da je širitev Evropske unije zgodba o uspehu, a se je ob tem zdelo, da temelji na pogojevanju, da je treba državo, ki želi v EU, reformirati. "A ko rečem pogojevanje, želim poudariti, da ni mišljeno, da naj bi bili dvostranski spori del tega pogojevanja ... Opažamo težnjo po tem, da države članice EU-ja uporabljajo dvostranske spore za ustavljanje pogajalskih procesov, in mislim, da to ni način, na katerega bi se morali s tem spopasti."

Predsedstvo je poslušalo obe strani in poskušalo pomagati. Kljub Rehnovim prizadevanjem pa je položaj po Reinfeldtovih besedah takšen, da je Evropska unija glede širitve zelo razdeljena. Skoraj vsako širitveno vprašanje je povezano z dvostranskim sporom, je še pojasnil švedski premier, pri tem pa izspostavil Slovenijo in hrvaško ter Turčijo in Ciper.

Ob koncu je dejal, da upa, da bodo priča določenim ukrepom tako na Cipru kot v sporu med Slovenijo in Hrvaško, da se bo mogoče premakniti naprej v obeh zelo pomembnih sporih, s katerima se srečuje Evropska unija in sta povezana s širitvijo.

Carl Bildt: Državi naj se posvetita razmišljanju
Švedski zunanji minister Carl Bildt pa je dejal, da je včasih razmišljanje bolšje politično sredstvo kot govorjenje, zato naj se državi vzdržita javnih izjav. "Vse preveč je retorike na eni in na drugi strani, kar ne bo olajšalo stvari." Hrvaški je svetoval, naj se osredotoči na reforme v procesu pogajanja z Evropsko unijo.

Vajgl zaradi spora osebno frustiran
Predsednik slovenskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve in novoizvoljeni poslanec Evropskega parlamenta Ivo Vajgl pa je za hrvaški Jutarnji list dejal, da je zgodba o Sloveniji in Hrvaški čista žalost. Priznal je, da je osebno frustriran, ker so pogajanja med Slovenijo in Hrvaško glede rešitve vprašanja meje in odprave blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU-jem zašla v slepo ulico. Sam rešitev vidi v tem, da hrvaški in slovenski premier poiščeta osebe, vredne največjega zaupanja, ki bi napravile analizo, zakaj smo prišli v ta položaj, in se skušale na objektiven način približati srži problema, brez medijev in ob minimalnem številu strokovnih delavcev.