Čeprav so nekdanji evropski kolonialni imperiji preteklost, pa si nekatere države še vedno lastijo čezmorska ozemlja, ki imajo različno stopnjo avtonomije. Evropska unija ima tako poseben dogovor s 25 ozemlji, ki spadajo pod upravo Francije, Velike Britanije, Nizozemske in Danske. Ta ozemlja niso neodvisne in samostojne države, ampak so do različne mere odvisne od svojih matičnih držav. Tudi tista ozemlja, ki uživajo veliko mere avtonomije, pa so pri svoji obrambni in zunanji politiki neločljivo povezana z odločitvami Evropske unije.

Pod Francijo tako poleg matične države spada še 13 njenih čezmorskih ozemelj, na katerih živi skupno 2,6 milijona prebivalcev, piše Deutsche Welle. Vsi ti ljudje so francoski državljani, ki lahko na neposrednih volitvah izbirajo predsednika Francije in v francoski parlament (narodno skupščino in senat) pošiljajo svoje predstavnike. Pet ozemelj med njimi – karibska otoka Guadeloupe in Martinique, otočka v Indijskem oceanu Reunion in Mayotte ter Francoska Gvajana v Južni Ameriki, so popolnoma podrejeni francoskim zakonom. Nekoliko več avtonomije pri svojih odločitvah imajo Francoska Polinezija, polinezijski arhipelag Wallis in Futuna, karibska otoka Saint Martin in Saint Barthelemy ter otočka Saint Pierre in Miquelon, ki ležita v Atlantskem oceanu v bližini Kanade. Tihomorsko otočje Nova Kaledonija pa ima poseben status, ki mu omogoča največ avtonomije in tudi glasovanje o neodvisnosti. Zato je pred tedni v Novi Kaledoniji potekal referendum o neodvisnosti od Francije, ki pa so ga domačini zavrnili. Pod pristojnosti in pod ozemlje Evropske unije izmed omenjenih spadajo Nova Kaledonija, Francoska Polinezija, Guadeloupe, Martinique, Reunion, Mayotte, Saint Martin in Francoska Gvajana.

Nizozemska ima nadzor nad šestimi karibskimi otočki, ki jih Evropska unija šteje za čezmorska ozemlja, po razdelitvi Združenih narodov pa ne spadajo med nesamoupravna ozemlja. (Po definiciji ZN- so nesamoupravna ozemlja tista ozemlja, "na katerih prebivalci še niso dosegli polne stopnje samoupravljanja". Gre za ostanek kolonialnih časov, zato ZN poziva k čimprejšnji polni samoupravi teh ozemelj. Svetovna organizacija na seznam nesamoupravnih ozemelj uvršča 17 ozemelj, 14 med njimi spada pod pristojnost evropskih držav.) Nizozemska ima torej šest čezmorskih ozemelj – otoki Aruba, Curacao in Sint Maarten imajo status avtonomnih držav znotraj Kraljevine Nizozemske, otoki Bonaire, Sint Eustatius in Saba pa spadajo pod "posebno upravo" znotraj Nizozemske. Vsi prebivalci so nizozemski državljani in se lahko udeležujejo tako nizozemskih kot evropskih parlamentarnih volitev.

Tudi kraljevina Danska je sestavljena iz treh avtonomnih držav – Danske, Grenlandije in Ferskih otokov. Ferski otoki so samoupravno območje od leta 1948 in ne spadajo pod Evropsko unijo. Grenlandija je samoupravo dobila leta 1979. Evropska unija ima z njo poseben dogovor in jo šteje med čezmorsko ozemlje Danske. Grenlandija zato dobiva tudi finančno pomoč Evropske unije za trajnostni razvoj in ima do določene mere dostop do notranjega trga Unije. Tudi njeni prebivalci so obenem državljani Evropske unije.

In še Združeno kraljestvo, pod katerega spada 14 čezmorskih ozemelj; deset med njimi spada med nesamoupravna ozemlja pod razdelitvi Združenih narodov. Vsako izmed teh ozemelj ima svojo ustavo, vlado in lokalne zakone, a britanska kraljica Elizabeta II. imenuje guvernerje ali komisarje, ki nadzorujejo obrambno in zunanjo politiko ter varnostne sile na teh območjih. Pod britansko oblast spadajo: karibski otoki Anguilla, Britanski deviški otoki, Bermuda, Kajmanski otoki, Montserrat in otočje Turks in Caicos; otočki v bližini Antarktike Falklandski otoki, otok Pitcairn, Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki ter Britansko antarktično ozemlje; otok Sveta Helena v Atlantskem oceanu, Britansko ozemlje v Indijskem oceanu, Suvereno bazno ozemlje na Cipru in Gibraltar na konici Pirenejskega polotoka. Gibraltar je edini izmed naštetih tudi del Evropske unije.

96 odstotkov volivcev v Gibraltarju za status quo
In prav teh 14 britanskih čezmorskih ozemelj se je zaradi izstopa Združenega kraljestva znašlo v veliki negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost. "Skala" (The Rock), kot Britanci imenujejo mogočno skalo v Gibraltarju in ozemlje pod njo, ki leži ob istoimenski ožini na mestu, kjer se Evropa najbolj približa Afriki, je Španija Veliki Britaniji prepustila z Utrechtsko pogodbo leta 1713. Ob britanskem referendumu za izstop iz Evropske unije so prebivalci Gibraltarja s 96 odstotki glasov podprli status quo, torej nadaljnje članstvo v Evropski uniji, zato so bili popolnoma šokirani, ko se je izkazalo, da se je večinska volja odločila za brexit.

Tudi Gibraltar, v katerem živi nekaj več kot 30.000 ljudi, tako v zadnjih mesecih išče nove poti za začetek novega obdobja – svojega obstoja in delovanja po brexitu. 90 odstotkov finančnih storitev v "Skali" je opravljenih z Veliko Britanijo, a veliko se jih vsak dan vozi na delo v Španijo in nasprotno, zato jih skrbi morebitna zaostritev mejnega režima in morebitne spremembe zelo ugodne davčne politike, ki jo vlada v Madridu dojema kot nezakonito konkurenco. "Z brexitom bo Španija verjetno poskusila izsiliti, da Gibraltar preneha biti davčna oaza," je za BBC dejala španska zgodovinarka Mercedes Penalba-Sotorrio. Še bolj pereča pa je več stoletij dolga španska zahteva po prehodu Gibraltarja spet v španske roke, ki pa jo zavračata tako Gibraltar kot Velika Britanija. Ta zahteva je postala še verjetnejša, potem ko je preostalih 27 držav Evropske unije sprejelo odločitev o tem, da noben dogovor med Veliko Britanijo in Evropsko unijo ne velja tudi za Gibraltar, če prej o tem ni sprejet dvostranski dogovor med Madridom in Londonom.

Brexit bo podražil alkohol, cigarete in bencin
V 585-stranskem dogovoru Londona in Bruslja o podrobnostih brexita, podpisanem pred nekaj tedni, je o prihodnjem statusu Gibraltarja napisanega malo. Dogovor govori o dvigu cen tobaka, alkohola in bencina v Gibraltarju, delavci pa bodo še naprej svobodno lahko prehajali v Španijo. Velika Britanija se je namreč obvezala, da bo do 30. junija leta 2020 Gibraltar začel upoštevati dve mednarodni pogodbi o tobaku, ki govorita o omejevanju prodaje tobaka z dvigom davka in strožjo zakonodajo, in o boju proti tihotapljenju tobaka. Tudi na področju tihotapljenja alkohola in bencina, pri katerih je ureditev v Gibraltarju ugodnejša kot v Španiji oziroma preostali Evropski uniji, se je London z osnutkom dogovora o brexitu obvezal, da bo "postavil sistem, ki bo preprečeval vse kaznive dejavnosti", kar bo povzročilo dvig cen alkohola in bencina v Gibraltarju.

London in Bruselj sta podpisala tudi protokol, ki priznava 10.000 Špancem, ki imajo službe v Gibraltarju, status čezmejnih delavcev, kar jim zagotavlja prost prehod meje. Poleg tega Španci v primerjavi z domačini ne smejo biti na noben način diskriminirani glede plačila, delovnih razmer in socialnih pravic. Glede letališča v Gibraltarju sta se London in Madrid obvezala, da se morata skupaj dogovarjati o njegovi uporabi ter sodelovati pri varnostnih in carinskih zadevah. Skupaj morata upravljati tudi vprašanja odvoza odpadkov, skrbi za okolje, znanstvenih raziskav, kakovosti zraka in ribištva v Gibraltarju. Dogovor pa posebej poudarja, da je Velika Britanija še naprej odgovorna za zunanje odnose Gibraltarja. Španci so dogovor pozdravili kot "zelo pozitiven".

Evropska meja sredi Karibov – Anguilla britanska, Saint Martin francoski
Na stisko, v kateri so se znašli, opozarjajo prebivalci otoka Anguilla v Karibskem morju, na katerem živi okoli 15.000 ljudi. Otok v dolžino meri 26 kilometrov, v širino pa pet. Sami besede o tem, ali podpirajo brexit ali ne, niso imeli, posledice britanskega izstopa iz Evropske unije pa bodo vseeno močno čutili tudi na lastni koži. Tako se postavlja vprašanje, ali bo sredi Karibov zaradi brexita nastala trda meja, tista med Anguillo, ki spada med britanska čezmorska ozemlja, in sosednjim otokom Saint Martin, ki spada pod upravo Francije. (Saint Martin je sicer razdeljen na severno francosko in južno nizozemsko stran). Prebivalci Anguille bodo namreč z brexitom 29. marca leta 2019 prenehali biti državljani Evropske unije, a ozemlje je praktično popolnoma odvisno od uvoza, predvsem iz evropskih držav, piše Independent. Anguilla je, kot rečeno, eno izmed šestih britanskih ozemelj v Karibskem morju, a čeprav leži 6.500 kilometrov stran od Otoka, je povsem odvisno od njega – iz Velike Britanije uvažajo celo tekočo vodo. A vse stvari, ki jih uvažajo, z ladjami prispejo v 15 minut oddaljeno pristanišče, ki leži na sosednjem, francoskem otoku Saint Martin, ki kot tak ostaja del Evropske unije. Tudi letališče Anguilla uporablja na Saint Martinu, prav tako poštne storitve in bolnišnično oskrbo.

"To pristanišče je rešilni pas za Anguillo. Če ga ne bomo mogli več uporabljati, se lahko vsi prebivalci Anguille takoj izselimo," je dejal eden izmed članov lokalne oblasti na otoku Roland J. Hodge. Anguilla bi tako brez dvoma glasovala za britanski obstoj v EU-ju, a glasovati ni smela. "Ne verjamem, da je London pomislil na nas, ko je dal na referendum glasovanje o brexitu, zdaj pa smo nič krivi, nič dolžni padli v hudo stisko. Mislim, da okoli 90 odstotkov Britancev ne ve, da Anguilla sploh obstaja. To ni pošteno. Ne moremo odločati sami glede gospodarstva, proračuna, vse mora potrditi London. Smo le lutke v njegovih rokah," opozarja premier Anguille Victor Banks, ki ga skrbi, da se bo meja med Anguillo in Saint Martinom, ki je vrsto let bolj kot ne obstajala le na papirju, saj je med otokoma veljalo prosto gibanje dobrin in ljudi, po brexitu znova vzpostavila.

EU otočkom namenja obsežna razvojna sredstva
Kako prav pride povezava z Evropsko unijo, so mnogi prebivalci Karibov spoznali lani, saj sta bila v divjanju orkana Irma med najbolj opustošenimi prav otoka Anguilla in Saint Martin. Za sredstva za obnovo in razvoj je poskrbel Bruselj, ki je obenem tudi največji dobavitelj razvojne pomoči Anguilli. Če bo London po brexitu tudi sam tako skrbel za svoja čezmorska ozemlja, ni jasno, zato se v Anguilli vse bolj krepijo pozivi k neodvisnosti.

Za ohranitev trenutne odprte meje med Anguillo in Saint Martinom tudi po britanskem izhodu iz Evropske unije se je zavzel tudi predsednik teritorialnega sveta Saint Martina, Daniel Gibbs, ki je dejal: "Brexit se morda Britancem in drugim Evropejcem zdi upravičen, za nas na Karibih pa predstavlja samo gorje. Lahko bi prišlo celo do ločevanja družin. Tukaj pri nas je vse eno – ljudje, prijatelji, kultura, dediščina, zato bo vpliv brexita segel mnogo dlje od le trgovanja z dobrinami in storitvami. Posegel bo v družine in usode ljudi."

Anguillska vlada je zato lani v dokumentu "Anguilla in brexit – pozabljena britanska meja z Evropsko unijo" pozvala k regionalni carinski uniji s Saint Martinom. "Vem, da je težko slišati naš glas, saj v Anguilli živi toliko ljudi kot v kakšni britanski vasi, a moramo poskrbeti, da po brexitu ne bomo postali pozabljeni od sveta," je dodal Hodge. Kako bo videti prihodnje trgovanje med Karibskimi otoki, ki se bodo zaradi brexita znašli nekateri v Evropski uniji, drugi pa zunaj njenih zakonov, je odvisno tudi od tega, ali so ozemlja članice karibske trgovinske povezave Caricom.

Še naprej davčne oaze?
Nohte si lahko zaradi "pobrexitovskega" obdobja grizejo tudi nekatera druga čezmorska ozemlja – razen treh neposeljenih. Britanski deviški otoki, Kajmanski otoki in Bermuda, ki so znane davčne oaze, bi lahko dobili hud udarec, če bo brexit zmanjšal vpliv Londona v določanju mednarodnih pravil in regulacij, ki omogočajo njihovo poslovanje. Usahnitev razvojne pomoči Evropske unije bi lahko pomenila tudi izpraznitev otočkov Sveta Helena in Ascension ob angolski obali in otočka Pitcairn, na katerem sicer živi le 50 duš.

Okrepljene argentinske zahteve po Falklandskih otokih?
Med tistimi, ki bi lahko zaradi brexita izgubili veliko ugodnosti, bodo po mnenju strokovnjakov tudi Falklandski otoki, čeprav britanska vlada zatrjuje, da se njen odnos do svojih čezmorskih ozemelj tudi po marcu leta 2019 ne bo spremenil. A nekateri opozarjajo, da bi lahko britanski izstop iz Unije brez dogovora okrepil argentinske zahteve po otočju, ki mu sami pravijo Malvini in ki so od Južne Amerike oddaljeni približno 480 kilometrov. Skupna površina dveh velikih in okoli 700 majhnih otokov je 12.173 kvadratnih kilometrov.

Argentinci namreč namigujejo, da bi lahko po brexitu okrepili pritisk na London z zahtevo po Falkandskem otočju, saj bo London brez podpore Evropske unije precej oslabljen. Argentinski zunanji minister Jorge Faurie je tako konec oktobra po poročanju Mercopressa dejal: "Po brexitu želimo z Londonom na pogajanja, na katerih želimo zagotoviti tesnejše vezi med ljudmi na otočju in tistimi na celini. Bomo videli, ali bo Evropska unija še naprej ščitila hrbet Britancem. Mi smo pripravljeni na pogovore." Države Evropske unije namreč zavezuje dogovor o iskrenem sodelovanju, ki članice obvezuje, da podpirajo druga drugo pri vprašanju ozemeljske suverenosti. Britanska premierka Theresa May bo čez nekaj dni v okviru vrha skupine držav G20 prvič po letu 2001 obiskala Argentino.